Datum objave
22. 7. 2022
Vlagateljem povzroča skrbi inflacija
Kategorija
Kategorija
Inflacijska pričakovanja bodo verjetno tista, ki bodo zaznamovala uspešnost finančnih trgov v drugi polovici letošnjega leta. Čeprav to ni edina skrb vlagateljev, saj se ti soočajo tudi z drugimi preprekami – vojno v Ukrajini, zaustavitvami oziroma strogimi omejitvami zaradi covida-19 na Kitajskem in zaostrovanjem monetarne politike s strani centralnih bank.
Višje cene energije in hrane pomenijo vse večje breme za potrošnika, ki je glavni motor svetovne gospodarske rasti. Z naraščajočimi obrestnimi merami bodo podjetja morala dosegati zadovoljivo visoke ravni dobičkov, kar bo ključna podpora pozitivnim donosom kapitala v prihodnje. Marže in dobičke podjetij bi lahko znižali tudi pritiski na višje plače in vse večji vhodni stroški surovin. Visoka inflacija povečuje tveganje, da bo Fed preveč agresivno zvišal obrestne mere, kar bi povečalo stroške kapitala in povzročilo celo recesijo.
Ključno je vprašanje, s katerim se srečujejo vlagatelji, zlasti centralni bankirji: ali je inflacija že dosegla vrh in se bo sedaj upočasnila ali pa temu vendarle ni tako. Lahko sicer opazujemo znake, da se rast cen v določenih segmentih umirja, saj se cene surovin, tudi nafte, znižujejo, upočasnjuje se rast cen v nepremičninskem sektorju v ZDA, ne vemo pa, ali je to dovolj.
Inflacijski pritiski prihajajo tako iz ponudbene strani kot iz povpraševanja, poganjajo pa jih tako ciklični kot strukturni dejavniki, zaradi česar so napovedi glede višine inflacije izjemno zahtevne in težko predvidljive. Pojavlja se vprašanje, ali bi odprava disrupcij v dobavnih verigah lahko bistveno omilila inflacijske pritiske. Odgovor je najbrž pritrdilen. Torej bi bilo smiselno vse napore usmeriti v čim hitrejšo odpravo ozkih grl v dobavnih verigah.
