Evropski obvezniški trgi pod pritiskom

Potem ko je že kazalo, da se bo stanje na obvezniških trgih postopoma umirilo, se je situacija v zadnjem tednu obrnila na glavo. Pod pritiskom so bile predvsem evropske obveznice, ki so v enem dnevu v povprečju izgubile poldrugi odstotek. Pribitki na desetletne državne obveznice so se v sredo povečali za 30 bazičnih točk oziroma 0,3 odstotka, kar se ni zgodilo od leta 1990.

Povod za tako velike premike je predvsem v koreniti spremembi nemške fiskalne politike, potem ko je bila ta zadnji dve desetletji zelo konservativna. Prihajajoči kancler Friedrich Merz se je s prihodnjimi koalicijskimi partnerji dogovoril o razrahljanju zelo rigidnega fiskalnega pravila, ki omejuje zadolževanje in zahteva strogo fiskalno disciplino. To bo omogočilo skoraj neomejeno financiranje obrambnih stroškov in ustanovitev 500 milijard evrov vrednega sklada za infrastrukturne naložbe. Pričakovati je, da bo Nemčija za naložbe v desetih letih lahko aktivirala kar 1000 milijard evrov. Razrahljanje fiskalnega pravila morata odobriti še dve tretjini nemškega parlamenta, a vse kaže, da je bil dogovor dosežen. Vse to bo izrazito vplivalo tako na nemško kot na evropsko gospodarstvo, saj bo denar, poleg kritja obrambnih izdatkov, namenjen izboljšanju infrastrukture, inovacijam in razogljičenju.

Obvezniški trgi so novico sprejeli z opaznim zvišanjem zahtevanih donosnosti obveznic, ki so se v zadnjem tednu povečale za več kot pol odstotka. To bi namreč po eni strani pomenilo veliko večjo ponudbo obveznic na trgu, po drugi pa povečanje dolga. Nemčija, ki ima trenutno 63 odstotkov dolga na BDP, bi tega lahko povečala na več kot 80 odstotkov. Čeprav je to še vedno veliko manj od drugih razvitih gospodarstev, kjer imajo samo ZDA dolg v višini 124 odstotkov, v tem izračunu ni upoštevano, da bi se tudi gospodarska rast močno okrepila, s čimer bi delež dolga padel.

Podobno so se gibale druge evropske obveznice, saj je pričakovati, da bodo tudi druge države hitro sledile največjemu evropskemu gospodarstvu. To narekujejo tudi spremenjene politične in gospodarske okoliščine. Vse bolj je jasno, da se bo zaradi nove ameriške administracije Evropa pri obrambnih zadevah morala sama znajti. Na drugi strani je treba nekaj ukreniti tudi v gospodarskem smislu, saj Evropa in predvsem Nemčija že tretje leto stagnirata.

V kontekstu teh dogodkov je četrtkovo znižanje ključne obrestne mere s strani ECB v višini 0,25 odstotne točke, na 2,5 odstotka, manj pomembno. Ekspanzivna fiskalna politika, podobno kot ekspanzivna monetarna politika, namreč vpliva na rast cen. Inflacija bi lahko zaradi teh investicij ostala višja dalj časa. Analitiki niso prepričani, ali bo letos obrestna mera sploh še znižana. Trenutno smo, vsaj kar zadeva Evropo, sredi zgodovinskega premika, ki bo pomembno vplival na obveznice.