Datum objave
4. 4. 2025
Carinska fronta Donalda Trumpa: pretres na trgih ali priložnost za vlagatelje?
Kategorija
Kategorija
Trenutno dogajanje na delniških trgih je posledica odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede visoke carine za vse izvoznike v ZDA – 10 % za večino držav, še višje pa za približno 60 držav. Cilj tega dodatnega ukrepa v trgovinski vojni je zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, ki ga beleži največje gospodarstvo na svetu.
Uvedba carin v tako visokem obsegu je bila presenečenje, ki povečuje negotovost glede prihodnje inflacije in gospodarske rasti tako v ZDA kot tudi v drugih državah, ter je povzročila občutnejše padce na delniških trgih.
Obstaja visoka verjetnost, da je uvedba visokih carin del Trumpove pogajalske taktike in da bodo dejansko uveljavljene carine nižje od napovedanih. Ne smemo pozabiti, da višja inflacija in upočasnitev gospodarske rasti nista scenarija, ki bi razveselila ameriške volivce. Nenazadnje bodo negativni vpliv občutili tudi nekateri poslovneži, ki so pomembni podporniki republikanske stranke. Če bo Trump začel hitro izgubljati podporo volivcev in vplivnih republikancev iz poslovnega okolja, lahko pričakujemo spremembo ameriške retorike in ukrepov.
Ne glede na omenjeni negativni vpliv carin na gospodarsko rast naš osnovni scenarij ne predvideva recesije v ZDA. Pričakujemo lahko, da se bo zunanjetrgovinska dejavnost nekoliko upočasnila, v ZDA pa bodo prisotni pritiski na dvig cen in na profitne marže podjetij. Po drugi strani prihajajo pozitivni signali iz Evrope, ki se bistveno odločneje kot prej usmerja v smer strateške avtonomije in oblikovanja okolja, bolj prijaznega gospodarski rasti.
Padec, ki smo ga opazili na delniških trgih v začetku aprila, bi lahko predstavljal dobro vstopno točko za vlagatelje. Čeprav je negotovost glede inflacije in gospodarske rasti večja kot pred nekaj dnevi, so vrednotenja delnic zdaj nižja zaradi padca cen, hkrati pa so napovedi glede prihodnje rasti poslovnih rezultatov ameriških in evropskih podjetij še vedno optimistične.
Osrednji scenarij ostaja: letos bomo imeli, globalno gledano, nekoliko nižjo gospodarsko rast po svetu in nekoliko višjo inflacijo v ZDA. Vendar pa se bodo pričakovanja verjetno izboljšala z nadaljnjimi bilateralnimi pogajanji. V takšnih situacijah so borzni popravki do največ 20 % od prejšnjega vrha običajni – več od tega pomeni medvedji trend, ki ga običajno spodbuja recesija. Če osrednji scenarij drži, ne vidimo več veliko prostora za nadaljnji upad tečajev.
