Sta zlato in srebro v teh časih varna naložba?

Visoko likvidne, a nekoliko nepraktične

Zlato, srebro in druge plemenite kovine (npr. platina, paladij, rutenij), so visoko likvidna naložba. Enostavno jih je kupiti in s prodajo jih lahko hitro pretopimo v denar. Njihov nakup v fizični obliki marsikomu daje tudi občutek vrednosti in varnosti naložbe.

Izzivi hrambe plemenitih kovin

Prav to, kar po eni strani obravnavamo kot prednost, prinaša nekatere izzive. Enako kot denar v gotovini imajo plemenite kovine to nepraktično lastnost, da je treba poskrbeti za njihovo varno hrambo.

Samo pomislite, kako vesel bi bil tat, ki vlomi v stanovanje in v omari odkrije zlate ploščice. Za hrambo plemenitih kovin doma je zato nujna naložba v kakovosten sef. Pri tem je dobro merilo cena – za kakovosten in varen sef bomo odšteli tisoč in več evrov. Pomembni pa sta tudi njegova pravilna vgradnja ter dodatno varovanje z alarmnim sistemom.

Zaradi tveganja in stroškov, povezanih s hrambo plemenitih kovin doma, se zato mnogi odločijo za najem bančnega sefa. Z vidika varnosti je to vsekakor boljša možnost, žal pa je v zadnjih letih težko priti do prostega sefa na banki, saj povpraševanje po njih marsikje presega ponudbo.

Ne glede na to, kje jih hranimo – v domačem sefu ali v sefu na banki – je treba torej pri naložbi v plemenite kovine upoštevati tudi stroške njihove varne hrambe.

Donosnost plemenitih kovin ter zaščita pred inflacijo

Zlato, srebro in druge plemenite kovine že od nekdaj predstavljajo domnevno varno in stabilno naložbo ter veljajo za “ohranjevalnike vrednosti”. A če pogledamo natančneje, sta donosnost in varnost naložbe v plemenite kovine odvisni od dogajanja na trgu – enako kot to velja za ostale naložbe.

Zlato: kaj nas naučijo izkušnje iz preteklosti

Pogled na gibanje cen zlata v preteklosti pokaže, da tudi plemenite kovine niso imune na nihanje vrednosti. Med letoma 2011 in 2017 se je denimo cena zlata znižala za več kot tretjino. Če bi torej kupili zlato leta 2011, nato pa ga – ker bi potrebivali denar – leta 2017 prodali, bi izgubili več kot 35 odstotkov.

Zmotno je misliti, da je med manj tveganimi naložbami prav zlato tisto, ki zagotavlja najnižjo nihajnost. Mnoge obveznice beležijo manjše nihanje kot zlato.

Zlato kot zaščita pred inflacijo?

Previdnost je potrebna tudi pri obravnavanju zlata kot naložbe, ki nas bo zaščitila pred inflacijo. Na kratek in srednji rok – slednje lahko pomeni tudi nekaj desetletij! – se lahko zlato izkaže za ne ravno učinkovitega “zaščitnika”.

Poglejmo primer: v obdobju od leta 1980 do 2001 je cena zlata, prilagojena za inflacijo, padla za več kot 80 odstotkov! Ste še vedno prepričani, da je zlato dobra zaščita pred inflacijo?

Popolnoma varne naložbe ni

Vsaka naložba s seboj prinaša določeno tveganje. Naložbe v plemenite kovine veljajo za manj tvegane, a kot smo videli zgoraj, lahko z naložbo v zlato na kratki rok pridelamo tudi znatno izgubo.

Tej nevarnosti smo še zlasti izpostavljeni, če nas premaga strah in v času pretresov na finančnih trgih sledimo “črednemu nagonu” preusmerjanja sredstev iz finančnih naložb v plemenite kovine.

Tudi pred vlaganjem v zlato, srebro in druge plemenite kovine sta potrebna premislek in načrt. Kaj želim z naložbo doseči, za koliko časa vlagam in kakšno tveganje sem pripravljeni sprejeti? To so univerzalna vprašanja, na katera si mora vlagatelj odgovoriti ne glede na to, kam vlaga svoja sredstva.

Alternativa vlaganju v plemenite kovine

Če sta naš cilj zaščita pred inflacijo in zmerno plemenitenje premoženja, hkrati pa želimo vlagati na srednji ali dolgi rok, je pametno razmisliti o vlaganju v vzajemne sklade. S tem se izognemo skrbem glede fizične hrambe plemenitih kovin ter dosežemo večjo razpršenost naložbe.

In kot vemo, je prav razpršenost naložbe tista, ki nas najbolj zaščiti pred nihanjem in morebitnimi izgubami v negotovih časih. Ali kot pravi stari pregovor: nikoli ni dobro vseh jajc nositi v isti košari.

Če se torej odločite za zlato, naj to ne bo edina vaša naložba. Svoje premoženje razpršite, kajti kot smo spoznali, zlato še zdaleč ni imuno na nihanja.

Kakšna je donosnost in varnost vzajemnih skladov?

Donosnost vlaganja v vzajemne sklade je odvisna od tega, kakšno tveganje ste pripravljeni sprejeti. Če iščete čim varnejšo naložbo, izberite sklad z zmerno do srednjo donosnostjo (3–5 %), ki na dolgi rok ščiti pred inflacijo in vložena sredstva zmerno oplemeniti. Takšna sta sklada Triglav Preudarni in Triglav Aktivni.

Za konkreten izračun lahko uporabite vlagateljski kalkulator, kjer s preprostim premikanjem drsnikov vidite, kakšen donos lahko pričakujete.