Od vrha do vrha, kam pa naprej?

Svetovni borzni indeks MSCI World je v začetku februarja izenačil najvišje dosežene vrednosti, ki smo jih nazadnje videli v začetku leta 2022, merjeno v dolarjih. Če njegovo vrednost pretvorimo v evre, pa je okoli pet odstotkov više, saj se je v tem obdobju okrepila vrednost ameriškega dolarja.

Največje zasluge za nove vrhove imajo ameriške delnice, ki v strukturi svetovnega indeksa zdaj predstavljajo že 69 odstotkov vseh naložb, njihova donosnost, merjeno z indeksom MSCI USA, pa je presegla prejšnji vrh izpred dobrih dveh let za okoli osem odstotkov (merjeno v evrih).

Evropa zaostaja za ZDA
Evropske delnice so šele izenačile ravni, merjeno z indeksom MSCI Europe, pri čemer v svetovnem indeksu predstavljajo 18-odstotno težo. Japonske delnice, ki imajo v svetovnem indeksu šestodstotno težo, so v zadnjih dveh letih vodile po rasti v lokalni valuti z več kot 25-odstotnim donosom, vendar je zaradi močnega upada vrednosti jena njihova evrska rast le okoli štiriodstotna. Preostale države (Kanada, Avstralija in še nekaj drugih držav) imajo relativno nizko težo v svetovnem indeksu delnic in tudi niso nadpovprečno rasle.

Drugače je z obvezniškimi indeksi. Indeks državnih obveznic Iboxx je danes šele na ravneh iz leta 2015 in se se giblje okoli 17 odstotkov niže od vrha ob koncu leta 2020. Indeks likvidnih podjetniških obveznic Iboxx, ki ima krajše povprečno trajanje, je na nivojih iz leta 2018 in je trenutno osem odstotkov pod svojim vrhom v letu 2021. Indeks obveznic zunaj bonitetnega razreda Iboxx HY bond, ki ima najkrajše povprečno trajanje in najvišjo kuponsko donosnost, pa je že rahlo presegel vrh iz leta 2021.

Na razmeroma skromne rasti v zadnjih dveh letih sta vplivala močan padec tečajev v letu 2022 in potem odboj, ki traja še danes in je vsaj na delniških trgih prinesel nove vrhove. Tu se radi sprašujemo, kaj sledi. Je ta rast vzdržna ali smo prišli v območje pregrevanja borznih trgov?

Višji dobički, višji tečaji

Odgovor najdemo deloma v zgodovini; borzni trg v povprečju raste skupaj z rastjo rezultatov poslovanja. Dobički podjetij so v povprečju vse višji, zato tudi borzni indeks vedno znova dosega nove vrhove. So pa razlike med regijami velike zaradi različnih dejavnikov tveganj, ki vplivajo na rast podjetij in naklonjenost vlagateljev. Napovedi prihodnje rasti dobičkov so vsaj v razvitem svetu danes spodbudne. Ocena je, da pomembnejša gospodarstva ne bodo zapadla globlje v recesijo, na vidiku je nižanje obrestnih mer, ki tudi spodbudno vpliva na rast tečajev oziroma dvig vrednotenj.

Tudi pri obveznicah je padec njihovih cen povzročil, da so njihove kuponske donosnosti spet zanimive in celo nad dolgoročno pričakovano inflacijo. Zato se nam kljub že doseženim donosom in novim vrhovom obetajo pozitivna leta, ki pa so lahko pospremljena z občasno volatilnostjo.