Vrh obrestnih mer bo dosežen poleti

Donosnost evropskih obveznic se je v zadnjih dveh mesecih stabilizirala, saj se giblje v razponu zgolj 30 bazičnih točk ali 0,3 odstotka. Pri obveznicah ni več zaslediti pretirane volatilnosti, ki je bila značilna vse do konca februarja.

Da je tako, ni prav nič čudnega, saj podatki o rasti inflacije kažejo na njeno umirjanje. Rast majske inflacije v območju z evrom je padla na 6,1 odstotka. Še bolj pomembno pa je, da je osrednja inflacija brez upoštevanja hrane in energentov znašala 5,3 odstotka. To je že drugi zaporedni mesec, ko je bila ta nižja. Na drugi strani Atlantika, v ZDA, se rast inflacije niža vse od lanskega junija. Po predvidevanjih bi maja morala znašati le še 4,1 odstotka, osrednja inflacija pa 5,2 odstotka.

Upad inflacije ustavlja obresti
Nižje stopnje inflacije vplivajo na odločitve centralnih bank o dvigih ključnih obrestnih mer. V ZDA naj bi zadnji dvig za 25 bazičnih točk na skupno višino 5,5 odstotka izpeljali v juliju. Pri Evropski centralni banki (ECB) naj bi v juniju in juliju naredili še dva dviga v skupni višini pol odstotka, tako da bi na koncu depozitna obrestna mera znašala 3,75 odstotka.

Po teh poletnih dvigih investitorji pričakujejo, da si bodo centralne banke vzele premor vsaj do konca leta, dokler ne bodo njihovi analitiki in odločevalci dobili jasnih znakov, da se inflacija približuje želenemu nivoju. Decembra bi se po predvidevanjih morala povsod približati trem odstotkom. V zadnji raziskavi ECB o pričakovanjih potrošnikov o gibanju inflacije rezultati kažejo na večje ohlajanje rasti cen.

Stabilizacija obveznic kaže na to, da investitorji verjamejo, da so centralne banke uspešne v boju z inflacijo in zato ne bodo potrebni večji dvigi obrestnih mer. Ameriške desetletne državne obveznice trenutno prinašajo 3,7-odstotno donosnost, primerljive evropske pa v povprečju triodstotno. Na drugi strani imajo državne zakladne menice z dospelostjo do enega leta še nekoliko višjo obrestno mero.

Vlagatelji pogledujejo k obveznicam
Čeprav nakup obveznic z daljšo ročnostjo prinaša trenutno nekoliko nižjo obrestno mero, bi te ob zniževanju splošne ravni obrestnih mer krepko več pridobile kot pa obveznice krajših ročnosti ali zakladne menice. V letošnjih poletnih mesecih je torej priporočljivo povečati stave pri obveznicah, saj so ravni obrestnih mer srednjeročno vse bolj privlačne. Te po daljšem obdobju postajajo spet zelo zanimiv naložbeni razred.

Zelo dobro se držijo visokodonosne obveznice z neinvesticijsko oceno, tako imenovane junk obveznice. Plitka ponudba je v zadnjem obdobju povzročila nižanje njihove premije v primerjavi s prvovrstnimi obveznicami. Tudi pri teh obveznicah investitorjev ni strah recesije oziroma da bi višje ravni splošnih obrestnih mer povečali stečaje teh bolj tveganih izdajateljev. Letos so evropske visokotvegane obveznice izkazale več kot petodstotno rast, kar je veliko bolje od podjetniških, ki so izkazale 2,6-odstotno rast, ter državnih z 1,9-odstotno rastjo.