Varčevanje v kriptovalutah - kaj nas je naučilo dogajanje v prvi polovici 2021

Bilo je februarja, točneje 18. februarja, ko je bitcoin presegel psihološko mejo 50.000 dolarjev. Manj kot mesec dni kasneje, 14. marca je prvič presegel 60.000 dolarjev. V zanosu rasti so se napovedi, da utegne do konca leta preseči magično vrednost 100.000 dolarjev, zdele uresničljive in marsikdo je – glede na to, kako nedonosno je varčevanje na banki – pomislil, da bi se pridružil evforiji in vsaj del svojih prihrankov prelil v najbolj znano kriptovaluto. V zraku je bilo čutiti FOMO, strah pred zamujeno priložnostjo.

Aprilski hladen tuš

Nato je za vlagatelje sledila boleča streznitev. Sredi aprila se je zgodilo prvo strmoglavljenje, v katerem je bitcoin v dobrem tednu padel za 10.000 dolarjev. Po kratkotrajnem odboju navzgor je v začetku maja sledil nov prosti pad, v katerem je izpuhtelo 40 odstotkov vrednosti najbolj znane kriptovalute. Junija se je padanje sicer umirilo, a optimizma še ni na vidiku. Ob koncu meseca je bila vrednost bitcoina prepolovljena v primerjavi z vrhom sredi aprila.

Koliko so vplivali kiberkriminalci?

Bitcoinu v prvi polovici leta ni šlo na roko, da se je znašel v središču medijske pozornosti zaradi dveh odmevnih primerov kibernetskih napadov, kjer so napadalci zahtevali plačilo odkupnine v tej kriptovaluti. Govorimo o primerih Colonial Pipeline in JBS.

V obeh se je odvil podoben scenarij. Kiberkriminalci so računalniške sisteme podjetja okužili z zlonamerno programsko opremo, ki zašifrira datoteke (t.i. ransomware), nato pa za ključ, s katerim jih je mogoče dešifrirati, zahtevali visoko odkupnino v bitcoinih.

Kljub splošnemu priporočilu, da se kiberkriminalnim izsiljevalcem ne plačuje odkupnine, sta obe podjetji klonili in nakazali zahtevano količino bitcoinov. Bržkone zato, ker so bile v igri veliko več kot le finančne izgube zaradi izpada poslovanja. Podjetje Colonial Pipeline upravlja enega najpomembnejših ameriških naftovodov, medtem ko je JBS največji svetovni predelovalec mesa.

Zgodba bi se s tem zaključila, če ne bi FBI v primeru Colonial Pipeline uspel zaseči skoraj polovico v bitcoinih plačane odkupnine. To je sprožilo nekatera vprašanja, kot na primer kako varen je v resnici bitcoin in ali so ameriške oblasti morda odkrile način, kako neposredno posegati v transakcije in kriptodenarnice.

Špekulacija, ne varčevanje: moč enega tvita ali objave na Redditu

Da so kriptovalute še daleč od tega, da bi bile primerne za varčevanje, kaže tudi enostavnost vplivanja na njihov tečaj z objavami na družbenih omrežjih. Ko je Elon Musk tvitnil, da Tesla ne bo več sprejemala bitcoinov, je tečaj te kriptovalute zgrmel navzdol. Ta dogodek je še dodatno opomnil na dvoje:

• Naložbo, na katero lahko vpliva tvit enega od vplivnežev, lahko obravnavamo le kot špekulativno naložbo.
• Pri kriptovalutah vlagateljev ne ščitijo zakonske določbe, ki s ciljem preprečevanja tovrstnih anomalij regulirajo objavljanje pomembnih informacij. Mimogrede, ameriški organ za nadzor trga vrednostnih papirjev SEC je leta 2018 Elona Muska obravnaval, ker je na Twitterju objavljal nedovoljene informacije, ki so vplivale na tečaj delnic Tesle.

Kaj vse je mogoče, ko se z določenim ciljem združi množica spletnih anonimnežev, medtem kaže primer kriptovalute dogecoin, ko so uporabniki spletne skupnosti Reddit z usklajeno akcijo kupovanja začeli umetno zviševati njeno vrednost.

Ko ne pomaga niti priznanje bitcoina za uradno plačilno sredstvo

V začetku junija je srednjeameriška država El Salvador bitcoin priznala kot uradno plačilno sredstvo. Marsikdo je takrat pričakoval, da bo takšen dogodek pozitivno vplival na tečaj, a pogled na gibanje tečaja razkrije, da se je padanje vrednosti bitcoina že naslednji dan nadaljevalo.

V kakšnih drugih časih bi takšna novica najbrž prispevala k vsaj začasno večjemu optimizmu med vlagatelji, a očitno so kritike bitcoina, ki tokrat prihajajo predvsem s strani uradne Kitajske, poskrbele za preveliko negotovost.

Oči uprte v Kitajsko

Ni skrivnost, da kitajske oblasti niso naklonjene decentralizirani valuti brez nadzora. A če so kriptovalute do zdaj kljub vsemu tolerirali – nenazadnje so od tega imeli korist kitajski proizvajalci strojne opreme za njihovo rudarjenje – se v zadnjih mesecih vse bolj kažeta uradno neodobravanje in nakazana napoved omejevanja.

Zaostrena retorika in vse bolj glasne napovedi, da naj bi Kitajska uvedla lastno – državno kriptovaluto, negativno vplivajo na razpoloženje vlagateljev, kar se jasno odraža na tečaju bitcoina.

Še večji vpliv kot to pa so imele nekatere konkretne poteze Kitajskih oblasti. Čeprav v tej državi narudarijo približno 65 odstotkov vseh kriptovalut na svetu, so se odločili omejiti to dejavnost. V nekaterih pokrajinah so tako izdali ukaze, da morajo ljudje prenehati z rudarjenjem.

Rudarjenje pa ni edina dejavnost, ki jo želijo omejiti. Kitajska centralna banka je domačim bankam in plačilnim podjetjem naročila, naj začnejo odločneje zatirati trgovanje s kriptovalutami.

Uradno naj bi Kitajska na ta način želela povečati nadzor nad finančnimi tveganji, neuradno pa naj bi bil glavni razlog v tem, da tamkajšnja oblast v decentralizirani digitalni valuti vidi vse večjo grožnjo nacionalnim interesom in nacionalni varnosti.

Vprašanje za milijon dolarjev je, kdaj in ali bo Kitajski sledila še kakšna druga država.

Kriptovalute in varčevanje (še) ne gredo v isti stavek

Ob takšnem turbulentnem in nepredvidljivem dogajanju bitcoina – pa tudi drugih kriptovalut – ne moremo obravnavati kot varno in stabilno naložbo, primerno za varčevanje. Tudi pogled v bližnjo prihodnost ne kaže možnosti, da bi kriptokovanci lahko kmalu predstavljali alternativo ustaljenim načinom varčevanja.

Kriptovalute zaenkrat veljajo za popolnoma špekulativne naložbe, ki – če ujamemo pravi trenutek – sicer lahko prinesejo visoke donose, a govoriti o kakršni koli varnosti in stabilnosti varčevanja v kriptovalutah je vsaj za zdaj še podobno, kot če bi dejali, da se je varno voziti z avtomobilom, pri katerem od zavor deluje samo ročna zavora.

Če je bilo torej preteklo leto, zlasti njegova druga polovica, precej optimistično, nas je prva polovica 2021 znova opomnila, da moramo pri kriptovalutah vedno računati tudi na možnost velikih padcev. Zato je še kako na mestu priporočilo finančnih strokovnjakov, da v kriptovalute vložimo le tisti denar, ki smo ga pripravljeni izgubiti, pri čemer naj bitcoin ali drugi kriptokovanci predstavljajo največ 5 odstotkov celotnega naložbenega portfelja.

Prenesite brezplačen naložbeni komentar

Kakšni pa so obeti na finančnih trgih? Prenesite brezplačen naložbeni komentar za drugo četrtletje 2021, ki so ga pripravili finančni svetovalci Triglav Skladov. V njem boste med drugim spoznali trenutno zanimive tržne segmente ter izvedeli, katere so ključne priložnosti in tveganja.

Kliknite spodnji gumb, izpolnite obrazec in prejmite brezplačno knjižico, ki vam bo pomagala načrtovati varno in donosno varčevanje glede na aktualno dogajanje in trende.