Datum objave
18. 10. 2022
V pričakovanju slabitve trga dela v ZDA
Kategorija
Kategorija
Strah, negotovost in volatilnost so trenutno trdno zasidrani na delniških trgih. Makroekonomski podatki niso vzpobudni, nič novega tudi ni, da so škarje in platno v rokah Ameriške centralne banke (FED). V tednu, ki je za nami, so ameriški trgi končali nekoliko nižje, za odtenek je bilo boljše v Evropi, saj so trgi v povprečju nekoliko porasli. Videti je, da je psihološki dejavnik v Združenih državah Amerike (ZDA) postal prevladujoč pri malih vlagateljih, ki so se odločali za množične odprodaje svojih delniških naložb. To potrjuje tudi podatek ene izmed investicijskih hiš, da so mali vlagatelji v tednu dni prenesli skoraj 90 milijard $ iz delniških naložb v denarne sklade (največ od aprila 2020).
Delniški trgi si, kar je morda na prvi pogled nelogično, v tem trenutku želijo čim slabših podatkov s trga dela v ZDA. Ta pa je, tudi v nasprotju s pesimizmom na delniških trgih, za zdaj še zmeraj precej odporen. In to ne glede na dejstvo, da je večina glavnih zaposlovalcev visoko izobraženega tehničnega kadra, kot so Microsoft, Apple, tudi Amazon, že pred časom ustavila novo zaposlovanje. Očitno je segment srednje velikih podjetij z naročili še tako zapolnjen, da (še) lahko kreira toliko novih delovnih mest, da brezposelnost ostaja rekordno nizka. Po drugi strani pa imamo še naprej okolje visoke inflacije, ki je proti pričakovanjem bistveno bolj trdovratna od prvotnih ocen. Fed se tukaj ne bi mogel bolj zmotiti. Oba segmenta (trg dela in inflacija) dajeta močno podlago Fedu, da v svojem delovanju ostaja neomajen pri monetarnem zaostrovanju. In tukaj leži odgovor, zakaj bi si investitorji želeli slabši trg dela. Fed bi bil prisiljen nakazati obrat v smeri ponovnega ohlapnejšega delovanja, morda tudi začetka obdobja ponovnega zniževanja obrestne mere. Podatki preteklega tedna o inflaciji so pokazali, da se občutnemu zvišanju obrestne mere v začetku novembra ne bo mogoče izogniti, odprto ostaja le, ali se bo Fed tudi tokrat zadovoljil z 0,75-odstotnim dvigom ali pa bo naredil še pogumnejši korak z 1-odstotnim dvigom. Pomembno bo pojasnilo Feda za naprej. Boj Feda z inflacijo z višanjem obrestne mere ima negativne eksternalije, najbolj se to že čuti v nepremičninskem sektorju. Obrestna mera za 30-letna nepremičninska posojila je ta teden dosegla izjemnih 7,2 odstotka (najvišja v zadnjih 20 letih). Posledično je število transakcij na nepremičninskem trgu že močno upadlo, kar pa bo negativno vplivalo na gospodarsko rast.
V tem tednu se je začelo tudi obdobje objav poslovanja za tretje četrtletje, ki bo dalo odgovor glede dejanskega stanja ameriškega gospodarstva, še bolj pomembne pa bodo morebitne ocene poslovanja podjetij do konca leta. Za kakšne resnejše zaključke je še prezgodaj, saj jih je objavila zgolj peščica podjetij. Kljub majhnemu številu objav pa bi lahko vzorec upoštevali kot relevanten za banke, saj so rezultate razkrile skoraj vse večje banke. Na splošno bi lahko rekli, da za te razmere ni bilo slabo, kar lahko štejemo za dobro popotnico za ostale objave, bistveno bolj merodajna pa bosta sektorja tehnologije in industrije. Oba bosta dala odgovor, ali ni morda preveč pesimizma na trgu. Če bo odgovor pozitiven, potem lahko konec leta morda celo pričakujemo z rahlim optimizmom.
