Upravljalec skladov: Poklic pri katerem nikoli ni dolgčas

Poklic, ki se ga je treba priučiti

Po besedah Pajiča ima vsak upravljavec svojo študijsko in poklicno pot. To gotovo ni poklic, o katerem razmišljajo fantki in deklice v vrtcu, saj ga številni še danes ne poznajo. Prav tako pa ne obstaja poseben študij, ki bi izučil upravljavca.
»Akademska ozadja so zelo različna. Večina upravljavcev je študirala ekonomijo. Kar nekaj jih je študiralo matematiko, statistiko ali kakšno tehnično smer kot npr. strojništvo. Iz tujine poznamo primere zelo uspešnih upravljavcev, ki so študirali vse od medicine, računalništva, prava in podobno, pa tudi nekaj takšnih, ki študija nikoli niso dokončali«, pravi Pajič in dodaja, da je prav gotovo vsem skupno zanimanje za finančne trge pa tudi neka splošna vedoželjnost. Treba je poznati politično dogajanje po svetu, spremljati trende na vseh področjih in slediti vsemu, kar je povezano z ekonomijo. Na gibanje tečajev vrednostnih papirjev namreč vpliva praktično vse, kar se dogaja po svetu. Zato je zelo pomembno, da so upravljavci razgledani, da sledijo dogodkom in znajo o njih tudi analitično razmišljati. Pajič še dodaja, da morajo biti kot posamezniki samozavestni, da morajo v svoje delo in odločitve trdno verjeti. »Prostora za dvome pri upravljanju ni, treba pa je znati priznati napako, ko se ta zgodi, jo razumeti in se iz nje učiti.«

Kot omenjeno študijski program za upravljavca skladov ne obstaja, zato se je tega poklica treba priučiti. Pajič razloži, da poklic upravljavca nikoli ni prva zaposlitev nekoga. Večinoma na to delovno mesto pridejo osebe, ki so bile prej zaposlene v analitiki ali v službi za upravljanje s tveganji. Zelo pomembno je učenje analitičnega razmišljanja, pridobiti pa je treba tudi znanja, ki so povezana z ocenjevanjem poslovnih modelov podjetij, osnovno psihologijo množic in mnogo drugih. Večji je nabor različnih znanj, večja je prednost pri uspešnem opravljanju tega poklica.

Nikoli dolgčas

Kljub temu da ni tako napeto, kot lahko včasih vidimo na televiziji, pa upravljanje skladov nikakor ni dolgočasen poklic. Cene delnic se spreminjajo vsako sekundo in vsaka novica se odrazi na ceni. Že samo spremljanje novic in prilagajanje portfeljev je daleč od dolgočasnega. Včasih se na trgu dogajajo stvari, ki popolnoma presenetijo in na katere se je treba hitro odzvati. Drugič se kljub pričakovanjem na trgu ne zgodi nič, kar pa je spet povod za razmislek o preteklih odločitvah. Dela tako nikdar ne zmanjka in vedno je kaj novega.
»Stres običajno prinesejo nenadni pretresi na trgu, ki so posledica negativnih novic. Takrat se pogosto zgodi, da se udeleženci na trgu odzovejo čustveno in so njihove odločitve pretirane, kar se odrazi v velikih premikih na trgu. Pretres, ki je posledica neke novice, lahko popolnoma spremeni smiselnost naše strategije in takrat se je treba hitro odločiti. Bo prava smer spreminjanje naložbe ali čakanje, da gre vihar mimo«, na vprašanje o najbolj napetih dneh na delovnem mestu odgovarja Pajič.

Zvestoba skladom

Običajno en upravljavec razmeroma dolgo upravlja določen sklad. Pogoste menjave upravljavca niso smiselne, saj se upravljavec osredotoči na določeno regijo, panogo, podjetja in podobno. Vse to potem tudi dobro pozna, zato je, še posebej ob doseganju dobrih rezultatov, menjava upravljavca nesmiselna, pove Pajič.
Sicer pa je v naši regiji nekako običajno, da en upravljavec upravlja do tri sklade, običajno dva. V redkih primerih morda le enega ali pa več kot tri.
Donosnost sklada je tista, ki je pokazatelj uspešnosti upravljavca in se meri tako, da se primerjajo donosi sklada s kriterijskim indeksom, ki ga ta sklad sledi. Če so donosi sklada boljši od donosov kriterijskega indeksa, potem je upravljanje uspešno.

Pogovor je Pajič zaključil z besedami Nobelovega nagrajenca Paula Samuelsona, ki je nekoč izjavil: »Investiranje mora biti bolj podobno gledanju sušenja barve ali kako raste trava. Če želite razburljivost, vzemite denar in pojdite v Las Vegas.«, in dodal, da je investiranje proces, ki je premišljen in dolgotrajen. Razburljivosti pa smo deležni na koncu, ko čez nekaj let opazujemo, kako so zrasli prihranki.

O delu, ki ga opravljajo, smo povprašali še tri strokovnjake upravljanja skladov in premoženja.

Kaj so največji izzivi vašega poklica?

Prvi veliki izziv pri upravljanju investicijskih skladov je učinkovita analiza dostopnih podatkov in informacij ter oblikovanje objektivnih in dolgoročno relevantnih ugotovitev, ki se razlikujejo od splošno sprejetega konsenza.
Drugi izziv je analiza dolgoročnih priložnosti in tveganj, s katerimi se srečujejo posamezna podjetja, in oblikovanje portfelja, ki odraža rezultate te analize in hkrati upošteva prej omenjene ugotovitve.
Tretji izziv pa je ohranjanje dolgoročnega investicijskega horizonta in prepričanja v prej sprejete odločitve tudi v časih, ko zaradi informacijskih šumov in kratkoročnih dejavnikov pride do večje nihajnosti na področju doseženih rezultatov.

Alexandr Gutirea, specialist področja upravljanja premoženja

Kako bi svoji babici razložili, kaj delate vsak dan?

Zjutraj najprej preberem časopise, da vidim, kaj se dogaja po svetu. Nato pogledam v svoj kurnik, da vidim, če so kure znesle kakšno jajce (ali kako dobro gre delnicam v portfelju). Nato pogledam v denarnico, koliko je v njej denarja. Če ugotovim, da moram v trgovino, potem grem. Babica gre v trgovino po kruh in mleko, jaz pa na borzo, kjer prodam ali kupim delnice.

Matjaž Dlesk, višji upravljavec investicijskih skladov

Kaj je pri poklicu upravljavca najlepše?

Upravljavec ni ravno »svoboden umetnik« je pa svoboda dela ena najlepših strani našega poklica. Postopki dela so do določene mere predpisani, vendar pa so globina, širina in obseg raziskovanja skoraj brez omejitev. Vsakokratne spreminjajoče se makro in mikroekonomske razmere ter usklajevanje različnih pogledov članov upravljavske ekipe na iste stvari dajejo dodaten čar delu, ki nikoli ni monotono in rutinsko. Češnja na torti pa je čas odločitve, kaj kupiti ali prodati. Takrat je upravljavec sam svoje sreče kovač.
Pri svojem delu se veliko ukvarjam tudi z zgodovino, še več pa s prihodnostjo. Vemo pa, kakšna je predvidljivost prihodnosti, še posebej za nekaj let vnaprej. Še vremenar, ki napove vreme za naslednji dan, pride včasih s sprehoda premočen.
Naj zato zaključim s prigodo, ki se mi je zgodila pred nekaj leti, ko sem odhajal iz pisarne. Stopim na prosto, zunaj pa lije kot iz škafa. Pod nadstreškom čakam, da se naliv malo poleže, ko k meni stopi možakar s klobukom na glavi ves premočen. Pa mi smehljaje reče: »Pa je Pečenko še včeraj zvečer napovedal sončen dan.«. Pogledal sem ga in ga prepoznal. Bil je gospod Pečenko. Oba sva se od srca nasmejala.

Slavko Rogan, višji upravljavec investicijskih skladov