Datum objave
8. 6. 2020
Kje začeti, ko se odločamo za varčevanje?
Kategorija
Kategorija
“Treba bi bilo dati nekaj na stran za čas po upokojitvi.” “Otroku moramo naložiti nekaj denarja, da si bo enkrat lahko kupil stanovanje.” “Podedovala sem nekaj denarja in bi ga rada pametno naložila, da se oplemeniti.” “Dajmo že nekaj storiti, da si bomo lahko končno privoščili tisti avtodom.”
Če se prepoznate v kateri od zgodnjih izjav, potem berite naprej. V tokratnem članku se namreč posvečamo vstopnim strategijam vlaganja.
Zgornje izjave predstavljajo ene od najpogostejših situacij, v katerih se ljudje odločajo za vlaganje v vzajemne sklade. Seveda jih je še mnogo več, tako kot je mnogo želja in potreb posameznikov.
Ker smo si ljudje zelo različni, smo različni tudi kot vlagatelji. Zato je prva naloga upravljalca premoženja, da skupaj s potencialnim vlagateljem ugotovi, kakšen tip vlagatelja je. Ugotoviti morata ali je človek kot vlagatelj nagnjen k tveganju, ali lahko prenese večja nihanja na trgu ali mu bodo obdobja padanja vrednosti, povzročala prevelik stres.
Trije tipi vlagateljev
Drzni vlagatelj
To je izkušen vlagatelj, ki pozna, kako delujejo borzni trgi. Išče hitre vstope na trg in želi hitro oplemenititi določeno vloženo vsoto. Razume cikličnost trga in da so nihanja povsem normalen pojav. Pripravljen je veliko tvegati. Zaveda se, da lahko veliko pridobi, pa tudi izgubi.
Zmerni vlagatelj
Gre za vlagatelja, ki ni nujno začetnik, lahko pa vlaga prvič, a razume trg. Želi si nekoliko bolj varne in srednje do dolgoročne naložbe, a je vseeno pripravljen nekoliko tvegati v želji, da bi sredstva bolje oplemenitil.
Umirjeni vlagatelj
Gre za vlagatelja, ki je rad na varni strani. Sredstva želi vložiti na dolgi rok in si želi stabilne rasti premoženja. Zanj so primerni skladi v katerih so nihanja manjša, saj mu turbulentna obdobja na trgih povzročajo preveč sivih las.
Kateri tip vlagatelja ste vi? Kliknite na enostaven kviz in preverite, v katero skupino vlagateljev sodite.
Drugi zelo pomemben dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati pri izbiri vstopne strategije in ki do velike mere tudi vpliva na tip vlagatelja, je njegova starost. V različnih obdobjih življenja, ljudje vstopamo v različne življenjske situacije in v teh situacijah imamo različne potrebe in želje, ki so povezane z zagotavljanjem sredstev.
Od starosti in potreb ter želja vlagatelja je odvisna ročnost vlaganja. Ročnost je obdobje v katerem se je vlagatelj pripravljen odreči določenemu delu sredstev in jih vložiti v sklad z namenom plemenitenja. Potrebno pa je poudariti, da so vzajemni skladi bolj primerni za dolgoročnejša varčevanja, odsvetujemo pa vlaganja z ročnostmi pod tremi leti.
Na podlagi vseh teh podatkov, ki jih upravljavec premoženja pridobi od potencialnega vlagatelja, lahko predlaga vstopno strategijo.
Tri vstopne strategije
Poznamo tri osnovne načine vstopa v vzajemne sklade.
- Čakanje na pravi trenutek
- Enkratno vplačilo
- Večkratno vlaganje
Čakanje na pravi trenutek, strategija, ki jo poznamo pod angleškim nazivom ‘market timing’, temelji na špekulacijah, ki želijo ujeti pravi trenutek vstopa in izstopa s trga. Gre za metodo, ki jo v Triglav Skladih odsvetujemo, saj ni primeren način vlaganja v vzajemne sklade. Gre za metodo, ki je bolj prisotna pri trgovanju na borzi, ko lahko določaš najnižjo ali najvišjo vrednost prodaje oziroma nakupa. Pri vzajemnih skladih to ni mogoče in tudi ni preudarno, saj se trg odziva zelo hitro in ta nihanja je nemogoče napovedati.
Če bi se res želeli odločiti za to strategijo lovljenja dna in najugodnejšega nakupa, pri Triglav Skladih priporočamo, da sredstva, ki jih imate na voljo razdelite v tri dele in jih vložite postopno v razmiku nekaj dni. Tako boste povečali možnost, da se ujame pravi trenutek.
Enkratno vplačilo je strategija, ki jo poznamo pod angleškim izrazom ‘buy and hold’. Kljub nazivu ta strategija ne pomeni, da se sredstva vložijo le enkrat, pač pa vlagatelj ni vezan na določen znesek, ki bi ga moral vložiti mesečno, letno ali v kakšnem drugem časovnem intervalu. Gre za metodo, ki je nekoliko bolj tvegana od rednega mesečnega vlaganja, a še vedno veliko bolj primerna za vzajemne sklade kot čakanje na pravi trenutek. Glede na tip vlagatelja in ročnost, se vlagatelj in upravljalec premoženja odločita tudi za tip skladov, v katere se sredstva vložijo in tudi na ta način lahko prilagodimo stopnjo tveganja.
Večkratno vlaganje oziroma metoda dobre povprečne nakupne cene je vlaganje, ki je najbolj primerno za varčevanje v vzajemnih skladih. Je najboljši način za ustvarjanje zagotovljene donosnosti in je najbolj primeren za varčevanje na dolgi rok. Izbira te metode je priporočljiva tako za umirjene kot zmerne vlagatelje in za daljše ročnosti varčevanja. Nihanja na trgu na ta vlaganja zaradi dolgoročnosti ne vplivajo tako ekstremno kot pri drugih tipih vlaganj.
Vaš denar vedno na varnem
Za konec bi radi poudarili še, da vedno zelo veliko pozornosti namenjamo tudi piramidi finančnega premoženja vsakega posameznika. Skrbimo za zdravo finančno sliko vlagatelja in poudarjamo, da je varčevanje v skladih le ena izmed oblik plemenitenja premoženja. Posameznik mora imeti na voljo dovolj sredstev za vsakodnevne potrebe, denar naložen tudi v drugih oblikah finančnih naložb, kot so zavarovanja, bančne vloge in podobno.
Če niste res izkušeni v svetu financ vam svetujemo, da zaupate strokovno upravljanje finančnim svetovalcem, ki bodo odgovorili na vaša vprašanja in vam pomagali sprejeti premišljene odločitve z opredeljenimi cilji.
Za brezplačno osebno svetovanje s finančnim strokovnjakom se dogovorite na brezplačni telefonski številki: 080 10 19.