Triglav Skladi Stockcast: Geopolitika in investiranje (Epizoda 5)

Epizodo poslušajte na Spotifyju, Apple Podcasts, Youtubu, Deezerju ali se naročite na RSS-feed.

Matjaž: Pozdravljeni. Poslušate Triglav Skladi Stockcast. Zadnje čase smo priča visoki volatilnosti zaradi geopolitičnih tveganj, zato smo danes pripravili nekaj o vplivu ukrajinsko-ruskega konflikta na svetovno ekonomijo. Danes imamo v družbi Matjaža Dleska. Matjaž Dlesk je specialist za trge v razvoju. Pozdravljen v naši družbi, Matjaž.

Pogovor z gostom

Alexandr: Matjaž, lepo pozdravljen.

Klara: Pozdravljen, Matjaž.

Matjaž: Zahodne države so hitro odgovorile na rusko agresijo z novimi sankcijami, ki pa imajo razsežnosti za celotno globalno ekonomijo. Klara, katere so bile tiste najbolj ključne sankcije, ki so doletele Rusko federacijo?

Klara: Rusija je beležila več sankcij. Če izpostavim najbolj obsežne, je tu definitivno izključitev nekaterih ruskih bank iz SWIFT-a, hkrati pa so države G7 zamrznile rezerve ruske centralne banke v njihovih državah. Teh sredstev naj bi bilo kar 50 odstotkov vseh sredstev ruske centralne banke, kar drastično vpliva na njihovo učinkovitost monetarne politike. Rusijo pa je doletela tudi omejitev uvoza visokih tehnoloških produktov in prepoved uvoza polprevodnikov.

Matjaž: Poleg vseh ukrepov zahodnih držav pa so reagirala tudi podjetja, ki so izpostavljena ruskemu trgu, ki imajo tam podružnice, iz zahodnega sveta. Alexandr, bi lahko povedal kaj o odzivih podjetij, ki so izpostavljena Ruski federaciji?

Alexandr: Tuja podjetja množično zapuščajo Rusijo. Pri tem so pripravljena sprejeti tudi izgube, povezane z izstopom z ruskega trga. Med temi podjetji so tehnološka podjetja, podjetja, ki proizvajajo v Rusiji avtomobile, podjetja, ki uvažajo v Rusijo tekstilne izdelke, finančna podjetja, energetska podjetja, tako da lahko rečemo, da je reakcija podjetij relativno enotna. Poskušajo znižati kakršne koli povezave z Rusijo oziroma izpostavljenost do ruskega trga.

Matjaž: Matjaž Dlesk. Kako pa ti spremljaš situacijo? Kako si reagiral na svojih portfeljih, ko se je vse skupaj začelo?

Matjaž Dlesk: Na začetku leta sem imel v portfelju na skladu kar precej ruskih delnic. Enostavno, visoke cene energentov so se mi zdele privlačne. Pričakoval sem, da bodo tudi večji dobički in tudi višje dividende od teh podjetij, nakar so se začela kazati določena geostrateška vprašanja, predvsem glede potencialne invazije na Ukrajino, zaradi česar so začeli počasi tečaji teh delnic drseti in zaradi tega sem začel s prodajami dela tega premoženja. In ko je prišlo do invazije, sem imel samo še majhen del Rusije notri in takoj po invaziji sem tudi to še prodal. Kasneje je prišlo do zaustavitve trgovanja s temi delnicami, ki so trenutno vredne nič ali pa blizu nič. Predvsem pa jih ni mogoče več sploh prodati. Jaz imam zdaj denar na računu; ne skrbim, kaj bo s tem, pač pa že gledam, da je ta denar treba na novo investirati, da bom naredil nov donos za delničarje.

Alexandr: Prej si rekel, da je že nekako jasno, kaj se bo dogajalo. Kaj se bo dogajalo, kakšno je tvoje mnenje?

Matjaž Dlesk: Kar so v bistvu slabe novice, je to, da pričakujem, da bo ta situacija še trajala nekaj časa naprej, vsaj še nekaj mesecev. Kar se tiče sankcij, ne vidim kakšnega scenarija, da bi bile po zelo hitrem postopku odpravljene. Mislim, da bodo kar zelo dolgo časa vztrajale, celo možno je, da pride do nove blokovske delitve, kot je bila še pred 30 in več leti, tako da se bo treba na neke take stvari verjetno navaditi. In tukaj bo seveda prišlo predvsem do nekega premika pri oskrbi s surovinami. Vidimo že zdaj, da se Evropa poskuša osamosvojiti se energetsko od Rusije, kar niti malo ne bo lahko. Tudi ZDA noče več uvažati nafte iz Rusije, tako da se bo verjetno tukaj naredila neka delitev pri surovinah, da bo Rusija predvsem oskrbovala verjetno kakšne azijske države, mogoče še kakšne druge manj razvite države s svojimi surovinami oziroma z energenti, medtem ko bosta Evropa in ZDA morali poiskati druge vire. Predvsem Evropo tukaj mislim, ker je uvoznik energentov. Evropa bo morala poiskati druge vire, predvsem za zemeljski plin. Tudi deloma za nafto in tudi mogoče za nekatere druge rudnine oziroma surovine.

Klara: Ko si ravno omenjal Evropo, ki je zelo odvisna od uvoza energentov iz Rusije, pa me zanima, ali bo Evropa v tako kratkem času zmožna najti nove ponudnike energentov ali pa bo mogoče izbrala drugo pot za pridobivanje energije?

Matjaž Dlesk: V kratkem roku seveda ne, to je jasno, tako da še kar nekaj časa verjetno predvsem, kar se tiče plina, bo obstajala neka odvisnost od Rusije. Treba je vedeti, da je treba naredit terminale za utekočinjen naftni plin, prek katerih bi lahko dobivali plin kjerkoli iz drugih delov sveta. Kar se tiče nafte, je tukaj mogoče malo lažje. Itak se v glavnem prevaža s tankerji, tako da tukaj bi recimo bilo mogoče malo lažje, da se ne vozi iz Rusije, ampak iz kakšnih drugih delov sveta, tako da tukaj jaz mislim, da se da naredit, ampak seveda zelo postopno. Predvsem bo Nemčija morala razmišljati v smeri podaljšanja obratovanja jedrskih elektrarn. Vemo, da so jih po nesreči v Fukušimi začeli vse zapirati in da je letošnje leto v bistvu zadnje, ko naj bi še zadnje tri jedrske elektrarne v Nemčiji delovale. Ampak verjetno bodo morali to podaljšati in s tem se lahko kar nekaj zemeljskega plina prihrani, zato ker zemeljski plin tudi Nemci uporabljajo za proizvodnjo električne energije, tako da že tukaj bi bil lahko prihranek. Potem so pa še razni drugi ukrepi, od tega, da se poskuša zmanjšati poraba plina, v korist nekih drugih virov, predvsem tukaj govorimo o kakšni bioenergiji, potem da se postavi več obnovljivih virov energije, predvsem govorim o sončnih celicah oziroma mogoče vetrnicah. Tu bi se že dalo nekaj narediti, nekaj je pa tudi varčevanje. Je pa tako, da če imamo visoko ceno plina oziroma visoko ceno nafte, potem bo že samo po sebi verjetno prišlo do znižanja porabe teh energentov.

Klara: Vendar ravno Nemčija je najbolj odvisna od uvoza energentov iz Rusije in to bo za njih res šok in bodo nekako morali najti alternative. Obnovljivi viri verjetno na kratek rok ne pridejo v poštev, saj je izgradnja dodatne infrastrukture večletni projekt in mislim, da bo kar šok za vse.

Matjaž Dlesk: Verjetno bodo tudi termoelektrarne začele delovati, ker če imate visoko ceno električne energije, potem tudi so pri teh visokih cenah emisijskih kuponov, je lahko taka proizvodnja profitabilna. Seveda pa bodo morali ostati pri jedrski energiji, tukaj bi recimo lahko bila težava. Imamo pa druge države, ki imajo presežke energije, predvsem Francija. Ampak Francija, moramo vedeti, več kot polovico energije proizvede v jedrskih elektrarnah. Lahko se uvaža tudi s Poljske. Vendar pa so to spet termoelektrarne, kjer je problem onesnaženje. Tako da za silo bi lahko šlo. Ampak ta tranzicija s plina, ki ga sicer Evropska unija definira kot zeleni vir energije, čeprav daleč od tega, da bi to bil. Zemeljski plin je nekje 80-85 % metan, ki je še bistveno bolj kriv za globalno segrevanje kot ogljikov dioksid.

Matjaž: Bi lahko rekel, da konflikt med Ukrajino in Rusijo pozitivno vpliva na prehod na zeleno energijo?

Matjaž Dlesk: Prehod na zeleno energijo je zelo težko narediti čez noč. Zelena energija, to pomeni, da dobivamo vso energijo iz obnovljivih virov. To je enostavno nemogoče zaradi tega, ker mi nimamo zdaj zaenkrat še nekega obnovljivega vira, ki bi bil konstanten. Nekaj je mogoče iz hidroelektrarn, te so še najbolj konstanten vir energije, ampak še ta ni vedno zanesljiv, predvsem pa ga ni zadosti. Tako je treba potem kombinirati z ostalimi. Kar se tiče vetrne energije, tukaj je izkoristek odvisen od tega, kot piha veter, ampak običajno tam nekje 30 procentov. Mogoče pri sončni malenkost večja, tako da je zelo težko zdaj reči, da bomo lahko samo z obnovljivimi viri nadomestili celotno energijo, tako iz jedrskih kot iz termoelektrarn. Vedno bomo potrebovali še nek drug vir in povsem ekološkega vira trenutno nimamo. Tako da še vedno bo treba narediti neko kombinacijo iz klasičnih virov, ki sicer niso povsem ekološki. Jasno, za jedrsko energijo vemo, da daleč od tega, da bi bila ekološka, ampak predvsem pa je jedrska energija trenutno edina, ki ne proizvaja CO2.

Alexandr: Rusija je ena od držav, ki ima izjemno veliko naravnih bogastev poleg nafte in plina. Bi izpostavil še kakšne surovine, izpad ponudbe katerih na svetovnih trgih bi lahko pomenil težave za svetovno gospodarstvo?

Matjaž Dlesk: Absolutno. Tukaj imamo, če gledamo tisto, ki je mogoče najbolj trenutno kritična, je nikelj. Cena se je praktično čez noč podvojila, celo je bilo nekaj časa zaustavljeno trgovanje s to rudo zaradi tega, ker je nastala panika, ni se točno vedelo, kaj se bo naprej dogajalo, ali bo sploh zadosti še, zaradi tega, ker Rusija proizvaja ogromno tega, predvsem pa najcenejši in tudi največji proizvajalec nikljeve rude Norilck Nickel je iz Rusije. Potem, kjer bi lahko še prišlo do pretresov, je seveda trg umetnih gnojil. Tam imamo kar močne proizvajalce v Rusiji predvsem, kar se tiče kalija. Tako da tukaj je problem spet s proizvodnjo umetnih gnojil, ker vemo, da se pri proizvodnji umetnih gnojil uporablja tudi zemeljski plin, katerega cena je že tako ali tako zelo visoka. Potem pa še ena stvar, ki je pomembna tako za Rusijo kot Ukrajino, je pa neon. Neon je pomemben pri proizvodnji polprevodnikov. Sicer obstaja substitut, vendar stvari niso tako zelo lahke, tako zelo enostavne, ki bi lahko sicer nadomestil neon. Ampak pri polprevodnikih pa vemo, že v lanskem letu je prišlo do precejšnjega pomanjkanja na svetovnem trgu in lahko, da bo to pomanjkanje trajalo še naprej ali pa mogoče, če bodo uspeli nadomestiti izpad neona, da bodo polprevodniki dražji. Vemo pa, da polprevodniki so praktično povsod, karkoli elektronskega, praktično to brez polprevodnikov danes ne gre. So v gospodinjskih aparatih, so v avtomobilih, da ne omenjamo pametnih telefonov oziroma prenosnih računalnikov, serverjev. Potem pa, kar je pa še ena stvar, so pa kmetijski proizvodi. Se pravi pšenica ali pa sončnično olje. Ker tako Rusija kot Ukrajina sta veliki izvoznici pšenice. Mislim, da Ukrajina predstavlja nekje 3 % svetovne proizvodnje pšenice. Rusija še nekje dvakrat več. Tako da tukaj bi lahko prišlo do težav pri izvozu ali pa bi se ta proizvodnja potem še prerazporedila kam drugam. V Ukrajini verjetno letos ne bodo proizvedli toliko, kot so lansko leto, to je verjetno skoraj sigurno. Potem imamo še sončnična semena oziroma sončnično olje. Tukaj je Ukrajina vodilna na svetu, tako da bi lahko pri jedilnih oljih prišlo do težav pri oskrbi.

Matjaž: Kateri trgi so ti pa zdaj zanimivi? Kje ohranjaš optimizem? Kateri sektorji so privlačni? Kje so priložnosti, kje so donosi?

Matjaž Dlesk: Treba je gledati, da so nekoliko stran. Predvsem pa gledam države, ki so izvoznice surovin. To niso samo surovine, ki sem jih naštel. Tudi baker je zdaj kar precej drag, zlato je poskočilo. Imamo države, ki so trgi v razvoju in še vedno so proizvajalke teh surovin. In če so proizvajalke teh surovin, bodo verjetno imele dobiček od tega. Tako da zdaj gledam predvsem izvoznice surovin. Kar se tiče pa regij, pa se mi zdi zanimiva trenutno jugovzhodna Azija, ki je nekoliko odmaknjena od tega, niso v direktnem konfliktu z Rusi, niso tudi pod sankcijami. Tako da tukaj bi se lahko še zgodila kakšna zgodba na boljše. Gledam tudi Tajsko, predvsem v smislu zmanjševanja oziroma zniževanja omejitev zaradi epidemije covid-19. Še vedno so določene omejitve, ampak upajmo, da ne bodo spet prišle v veljavo, tako da bi lahko zaživel njihov turizem, ki je 20 % BDP-ja. Ali pa Indonezija, ki je tudi izvoznik surovin, podobno Malezija, bogata z energenti. Filipini niti ne, oni so bolj odvisni in ne izvažajo surovin. Bolj so odvisni od dogajanja v ZDA. Tako da še vedno se mi zdi, da obstajajo priložnosti. To je zanimivo na teh trgih v razvoju, da potem ko imate nekje nek minus, običajno imate nekje drugje tudi plus. Ker države med sabo generalno niso zelo povezane, nekatere so, ampak ne pa vse, tako da še vedno se da nekam umakniti, v drugo državo, ker določene težave, ki so prisotne drugje, ne vplivajo toliko na gospodarsko rast.

Alexandr: Vem, da razviti trgi niso tvoja specializacija, da ti investiraš predvsem v trge v razvoju. Ampak, še vedno, imaš mogoče kakšno mnenje glede razvitih držav, torej ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Evropa konec koncev?

Matjaž Dlesk: Kar se tiče ZDA, mislim, da gredo cene energentov njim na roko, zato ker so v zadnjem času postali velik proizvajalec energentov, tako nafte kot plina, tako da se celo pojavljajo kot izvoznik, možen izvoznik utekočinjenega naftnega plina v Evropo. Kar se tiče Kanade, velja to še dosti bolj kot za ZDA. Kanada je ogromna država, zelo bogata z naravnimi viri, tako da bi tukaj lahko precej pridobili. Kar se tiče pa Evrope, mislim, da bo zelo težko nadomestila vire energentov iz Rusije in bo zelo odvisno od tega, kako bomo uspeli ta šok absorbirati. To bomo pa še videli.

Alexandr: Matjaž, prej ko si rekel utekočinjen naftni plin, si verjetno imel v mislih utekočinjen zemeljski plin?

Matjaž Dlesk: Zemeljski plin, LNG, ja, liquefied natural gas, tako tako.

Matjaž: Kaj pa pričakuješ za ruskega potrošnika? Kako bo izgledalo njegovo življenje čez pol leta, eno leto?

Matjaž Dlesk: Treba je vedeti, da je Rusija glede nekih osnovnih stvari precej samozadostna. Kar se tiče hrane, jo proizvedejo dovolj zase in jo lahko še izvozijo. Kar se tiče energentov, tudi večino izvažajo. Tako da glede teh osnovnih stvari ne bo pretresa, bo pa seveda glede vseh ostalih stvari. Dohodek se bo verjetno zmanjšal. Kot smo videli, je precej tujih podjetij enostavno zaprlo svoja vrata v Rusiji oziroma bistveno zmanjšalo svoje poslovanje. Nekatera seveda še ostajajo, ampak ne prav zelo veliko njih. Bomo videli, kako se bo situacija še naprej odvijala. Če bo še dolgo časa trajalo, tako kot je, potem mislim, da bi tukaj lahko prišlo tudi do padca življenjskega standarda. Ampak Rusi so na to nekako navajeni, tako pač da bodo imeli v bistvu neko hrano, da bodo imeli poceni energente. Mislim, da bodo na ta način živeli potem še dalj časa.

Matjaž: V zadnjem četrtletju se je uvoz iz Kitajske v Rusiji povečal za 38 odstotkov. Ali pričakuješ, da bo nastala situacija pozitivno vplivala na kitajska podjetja in ali bodo zaradi svojih odnosov z Rusijo lahko podvržena tudi sankcijam Zahoda?

Matjaž Dlesk: No, glede sankcij je zelo težko reči. Definitivno je, da se bo zdaj Rusija verjetno bolj obrnila proti Kitajski, da bo precej izdelkov široke potrošnje, ki je mogoče prej prihajalo iz ZDA oziroma iz Evrope, da bo zdaj prišlo s Kitajske. Predvsem tukaj mislim kakršnekoli tehnične izdelke. Da bo to bistveno vplivalo na kitajska podjetja, pa mislim, da ne, zato ker Rusija vseeno ni tako zelo zelo veliko gospodarstvo. Moramo tudi vedeti, da bo kupna moč padala, kar pomeni, da tukaj razen kakšna manjša podjetja, ki imajo mogoče večji del izvoza tja, ampak v večini primerov mislim, da kakšnega bistvenega vpliva ne bo. Bo pozitiven vpliv, mogoče blago pozitiven vpliv, ampak ne vidim pa tukaj, da bo bistvena sprememba.

Alexandr: Verjetno bo odvisno od tega, kaj se bo izvažalo v Rusijo. Če bodo kitajska podjetja izvažala tehnologijo, ki je bila proizvedena ali pa kupljena v tujini, recimo v Ameriki, potem pa verjetno bodo res sledile sankcije. Če pa bo to tehnologija, ki je bila razvita interno na Kitajskem, dvomim, da bodo kakšne sankcije.

Matjaž Dlesk: Predvsem pa je treba povedati, da je Rusija trenutno ena redkih držav, ki ima trgovinski presežek v menjavi s Kitajsko predvsem zaradi izvoza energentov, tako da ima tukaj še veliko možnosti za uvoz, pri čemer lahko da se bo del ruskih energentov, tako nafte kot plina, namesto v Evropo in ZDA začel iztekati na Kitajsko. Kar je treba omeniti, je, da so tukaj problem logistične prepreke. Namreč ne obstaja dovolj plinovodov ali pa dovolj naftovodov, ki bi šli direktno na Kitajsko. Imamo samo plinovod, ki gre z ruskega daljnega vzhoda na severovzhod Kitajske, ampak ni povezan z ostalim plinovodnim sistemom na zahodu Rusije.

Alexandr: Torej, če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na svetovno gospodarstvo. Izpad povpraševanja v Rusij, v Ukrajini, mogoče tudi v Belorusiji ne bo imel večjega vpliva na svetovno gospodarstvo, ker te države imajo relativno nizek delež v svetovnem gospodarstvu. Precej večji negativen vpliv pa bodo imeli različni šoki na surovinskih trgih.

Matjaž Dlesk: Surovinski trgi absolutno. Tukaj se bo še nekaj časa ta šok čutil. Bomo videli, kako se bodo stvari razvijale. Kar se tiče proizvajalcev … treba je vedeti, kaj so te države do zdaj trošile oziroma kaj so največ uvažale. Tako da mogoče pri izdelkih za široko potrošnjo bi lahko prišlo do znižanja standarda zaradi znižanja povpraševanja. Ampak mislim, da v celoti to znižanje ne bo tako vplivalo. Mogoče na kakšna podjetja, ki so bila dejansko vezana na Rusijo. Teh seveda ni bilo malo. Če gledamo Evropo, je kar precej podjetij poslovalo z Rusijo. Tudi recimo pri bankah je težava, pri teh, ki so imele izpostavljenost na Rusijo. Tukaj bi lahko prišlo do določenih odpisov. Vprašanje, kako bi zdaj vplivalo na njihovo kapitalsko ustreznost, tako da tudi v finančnem sistemu je trenutno prisoten strah, kako bo s tem. Vemo tudi, da trenutno na trgu delnice finančnih institucij ne stojijo ravno najbolje.

Matjaž: V ruskih medijih opažam vedno več govora o nacionalizaciji pa o požvižganju na patente. Misliš, da bi lahko Rusi izpad uvoza do neke mere celo nadomestili sami pri sebi? Vemo, da je tam veliko tovarn avtomobilske industrije pa da veliko zahodnih podjetij zapušča državo. Ampak fiksna sredstva ostajajo tam. Misliš, da bi Rusom lahko uspelo nadomestiti upad iz uvoza?

Matjaž Dlesk: Kot vem, ima Rusija zdaj tudi sankcije glede uvoza polprevodnikov in polprevodniki so pomembni pri proizvodnji marsičesa, praktično od gospodinjskih aparatov prek računalnikov, telefonov do avtomobilov. Kot vem, so se tudi te azijske države, ki so najbolj izpostavljene glede izvoza polprevodnikov, tudi azijski proizvajalci, odločili, da bodo ustavili izvoz v Rusijo in brez polprevodnikov pa že zelo težko kar koli pametnega narediti. Tako da po mojem prav vsega jim ne bo uspelo, razen če bodo šli na kakšno sovjetsko tehnologijo.

Matjaž: V zadnjem času je tudi veliko hekerskih napadov. Hekerski napad je doživela Toyota, zaradi česar so morali ustaviti svojo proizvodnjo. Tudi Nvidio so shekali. Misliš, da bi Rusi lahko dobili načrte, kako proizvajati stvari?

Matjaž Dlesk: Problem je, kako proizvajati polprevodnike, ker je treba dobiti stroje, ki to proizvajajo. In če tega nimaš, je postaviti že samo tovarno, ki to proizvaja, že kar malo zahtevno. Lahko, da bodo dobili kakšne manj zahtevne polprevodnike od Kitajcev. To je edina možnost, drugače pa bolj težko, da bodo sami začeli proizvajati, ker vidimo, da že v Evropski uniji je problem, že v Ameriki celo je problem s proizvodnjo polprevodnikov. In postavitev ene take tovarne enostavno traja nekje leto, najmanj leto, če ne kar dve, tako da v doglednem času mislim, da težko, da bo uspelo. Dolgoročno pa, če bodo uspeli zagotoviti dovolj polprevodnikov, potem bo mogoče celo šlo.

Alexandr: Veliko si že povedal o Kitajski in polprevodnikih. In kot vemo, je Tajvan eden od ključnih proizvajalcev polprevodnikov. Tajvansko podjetje Taiwan Semiconductor je najbolj napredno podjetje z vidika proizvodnje, ima najbolj napredno tehnologijo. Ima najboljše in najbolj zanesljive tovarne. In tukaj ne morem mimo vprašanja, kakšno je geopolitično tveganje na tem področju: Kitajska - Tajvan. Kako ti ocenjuješ to?

Matjaž Dlesk: To so znane stvari. Kitajska smatra Tajvan kot del svojega ozemlja in ga definitivno misli v prihodnosti priključiti. In mislim, da zdaj z veliko pozornostjo gledajo, kako se razvija situacija v Ukrajini, ker verjetno tudi imajo vsaj nekaj podobnega v planu, tako da lahko da bo tudi do tega prišlo. In če bi prišlo do invazije na Tajvan, potem je tudi možno, da pride do uničenja teh proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo polprevodnikov. In to mislim, da bi bil še bistveno, bistveno večji šok za globalno gospodarstvo, kot je recimo sedanja invazija na Ukrajino.

Matjaž: V primeru scenarija, da Kitajska napade Tajvan in doživimo nek šok v polprevodnikih, katera podjetja bi bila takrat zanimiva?

Matjaž Dlesk: Tista, ki ne potrebujejo polprevodnikov, ampak to je pravzaprav težko najti, tako da tukaj razen predelovalne industrije pa recimo tudi kakšnih osnovnih materialov zelo težko, da bi še karkoli bilo. Mogoče bi se celo morali za nekaj časa premakniti v neke povsem mehanske tehnologije. Ker Tajvan dejansko, mislim, da ima nekje 40 procentov ali še večji svetovni tržni delež pri izvozu polprevodnikov. In težko, da bi potem zagotovili oziroma bi kar nekaj časa verjetno trajal izpad, da bi lahko recimo nadomestili vse skupaj. Predvsem bi tukaj bila na udaru avtomobilska industrija, definitivno. Potem, kar se tiče proizvodnje pametnih telefonov. Tako da mislim, da bi tukaj bil velik šok. Sicer to ob predpostavki, da pri invaziji pride do dejanskega uničenja proizvodnih kapacitet za polprevodnike. Če te ne bi bile uničene pri invaziji, mislim, da bi stvar šla nekje po svoji poti naprej. Jasno, noben se ne bi bil pripravljen odreči polprevodnikom, ker enostavno precej stvari je odvisno od tega, precej moderne proizvodnje, od gospodinjskih aparatov prek računalnikov, telefonov, do avtomobilov. Polprevodniki so nepogrešljivi.

Klara: Sankcije ne vplivajo le na podjetja, pač pa jih občutijo tudi prebivalci Rusije. Matjaž, ali se ti zdi, da so te sankcije tako stroge tudi zaradi tega, da opozorijo Kitajsko, kaj jo lahko doleti, če bi želela prevzeti Tajvan?

Matjaž Dlesk: Dobro, te sankcije ne rešujejo vsega. Tako da verjetno v kontekstu Rusije bi verjetno bila prepoved izvoza nafte in plina res tista sankcija, ki bi jih dejansko odvrnila od česarkoli, ker potem se ne bi mogli več financirati. Vse ostale, tudi zaplemba premoženja oligarhov, njihovih jaht in tako naprej, verjetno tukaj nima kakšnega smisla. Kar se tiče pa Kitajske, tukaj pa je stvar veliko bolj kočljiva. Treba je vedeti, da sta Amerika in Kitajska zelo zelo trgovsko in finančno povezani, tako da tukaj kakšne sankcije, kaj bi tukaj lahko učinkovalo, je zelo težko razmisliti, ampak definitivno bi bila situacija izjemno komplicirana.

Matjaž: Ocenjuješ, da je zdaj najboljši čas za Kitajsko, da si prilasti Tajvan?

Matjaž Dlesk: Mislim, da oni ne bodo šli z glavo čez zid, to je edino. Ker oni zelo počasi gledajo na stvari, zelo počasi. Oni so zelo dolgoročni igralci. Oni ne bodo naredili ničesar z danes na jutri, dobro bodo premislili, v kaj se spuščajo, dobro premislijo, kaj se gredo, v kaj gredo in kakšne bi lahko bile posledice. Ker tudi če gledamo njihove notranje stvari, kako jih sami rešujejo … saj kakšno stvar res naredijo čez noč. Ampak verjetno so že prej razmislili, kakšne bodo posledice za naprej in kaj jih res moti in kaj res morajo naredit, tako da se mi zdi, da bodo premišljeno šli z vsem skupaj. In ali bo še vedno Tajvan ali ne, to je pa zelo težko reči.

Alexandr: No, če se vrnemo k situaciji v Ukrajini, k vojni v Ukrajini. Smo priča rasti surovin in to bo seveda imelo vpliv na inflacijo, ki bo višja, hkrati pa se zna zgoditi, da se bo upočasnila gospodarska rast. Misliš, da lahko pride do scenarija tako imenovane stagflacije? O stagflaciji govorimo takrat, ko na eni strani imamo gospodarsko stagnacijo, na drugi strani pa inflacijo in to je zelo negativno za gospodarstvo. A misliš, da se bomo znali izogniti temu?

Matjaž Dlesk: Sedanja situacija definitivno vodi v stagflacijo. Gospodarska rast se bo umirila in visoke cene energentov bodo povzročile inflacijo. Tako da to je že kar precej gotov scenarij, vprašanje je samo, kako dolgo časa bo ta scenarij držal. Kako dolgo bodo dejansko cene energentov visoke. Tukaj pa je seveda sposobnost Evropske unije predvsem, ZDA je mogoče tukaj manj težavna, ker imajo svoje vire, kako bodo uspeli nadomestiti izpad energentov iz Rusije. To bo tukaj ključno. Zraven seveda lahko tudi svoje odigrajo članice OPECa, mislim, da so to oni recimo pripravljeni, mislim, bi bili mogoče pripravljeni, če bi videli, da bo dalj časa Rusija odsotna s trga nafte, da bi sami povečali proizvodnjo. Ker vemo, da še vedno niso na tej predpandemijski ravni s svojo proizvodnjo. Kar se tiče plina, tukaj bo mogoče malo večji problem, ker dejansko 30 % plina v Evropski uniji bo treba najti drugje. Vemo pa, da prav velikih kapacitet po svetu ni, da so v glavnem, kar se tiče LNG-ja oz. utekočinjenega zemeljskega plina, da so kapacitete po svetu v glavnem že zasedene in da tukaj ni kakšne bistvene možnosti za rast, tako da se bo tukaj treba ozreti na druge vire energije. Od tega bo pač odvisno. Je pa po drugi strani priložnost, ker če gledamo energetsko tranzicijo, nekje bo minus, nečesa bomo manj uporabljali, nečesa drugega pa več, bo plus. In podjetja, ki se ukvarjajo s tem plusom, predvsem z alternativnimi viri energije, ta bodo tukaj na dobičku.

Alexandr: Matjaž, hvala lepa, mislim, da je bil to zelo zanimiv pogovor, ki je mogoče samo še poudarjal pomembnost razumevanja geopolitičnih tveganj pri investiranju.

Matjaž Dlesk: Upam, da bo kaj koristnega od tega. Treba je vedeti, da je naša  službena dolžnost, da te stvari spremljamo. Te stvari zelo vplivajo na portfelj naših skladov in tukaj moramo biti pač na tekočem. Tako da tudi še naprej bomo to spremljali. Glede teh stvari si moramo izoblikovati neko mnenje. Včasih je kar težko, včasih nimamo dovolj informacij. To pot pa mislim, da je informacij sicer zadosti, je pa materija kar kompleksna in mislim, da bo nekaj časa trajalo, da se te stvari nekako spet nazaj spravi v neko ravnovesje. Do takrat pa mislim, da bomo živeli mogoče z malo povišanimi cenami energentov in nekaterih surovin. Mogoče bo česa sem pa tja zmanjkalo. Ampak na dolgi rok pa jaz upam, da bo vse v redu.

Klara: Tudi jaz upam, da bo vse v redu. In še enkrat hvala, da si bil danes z nami.

Matjaž: Poslušali ste Triglav Skladi Stockcast. Z vami smo bili Matjaž, Klara, Alexandr in Matjaž.

Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne more predstavljati investicijskega svetovanja oziroma investicijskega priporočila. Je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalca.

Epizoda je bila posneta leta 2022, zato se vsebina nanaša na razmere in podatke iz tega obdobja.

O gostu

Matjaž Dlesk je upravljavec vzajemnih skladov Triglav Trgi v razvoju. Je nosilec naziva CFA.