Triglav Skladi Stockcast: Okoljski vpliv fosilnih energentov

Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes bo beseda tekla o spornih področjih pridobivanja fosilnih energentov. S ciljem, da naslovimo problematiko poslovnih modelov z visokim negativnim vplivom na podnebne spremembe smo v družbi za upravljanje Triglav Skladi oblikovali tudi pravila, ki jim sledimo pri investiranju v podjetja, ki ustvarjajo prihodke z uporabo, raziskovanjem, rudarjenjem, drugim pridobivanjem, distribucijo, rafiniranjem premoga ter tekočih in vplivnih fosilnih goriv.

Eden od spornih energentov je premog. Za sporno smatramo, če podjetje več kot 5 % prihodkov dosega iz naslova pridobivanja premoga ali če je letni obseg pridobljenega premoga enak ali večji kot 10 milijonov ton. Problematično se nam zdi tudi, če podjetje izvaja investicije v razvoj novih premogovnikov, novih termoelektrarn na premog ali nove infrastrukture, ki so povezane s premogom. Prav tako v primeru podjetij, ki proizvajajo električno energijo, delež premoga v strukturi proizvodnje električne energije ne sme biti 20 % ali več ter da kapacitete za proizvodnjo električne energije iz premoga ne presegajo 5 gigavatov.

Zakaj je premog za nas sporen energent? Premog je eden največjih virov emisij ogljikovega dioksida, ki je glavni toplogredni plin. To prispeva h globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. Pri izgorevanju premoga se prav tako sproščajo škodljive snovi, kot so žveplov dioksid, dušikovi oksidi in ostali mikrodelci. Te snovi lahko povzročijo resne zdravstvene težave, vključno z boleznimi dihal in kardiovaskularnimi boleznimi. Premogovne elektrarne potrebujejo velike količine vode za hlajenje, kar lahko vodi do izsuševanja lokalnih vodnih virov. Poleg tega lahko rudarjenje premoga in pepel iz premogovnih elektrarn onesnažita vodne vire. Rudarjenje premoga lahko povzroči uničenje naravnih habitatov in izgubo biotske raznovrstnosti. Pogosto vodi tudi do degradacije tal in erozije. Elektrarne na premog proizvajajo velike količine pepela in drugega odpadnega materiala, ki lahko vsebujejo težke kovine, kot sta svinec in živo srebro, nevarne za ljudi ter živali. Premogovna industrija pogostokrat vpliva tudi na lokalne skupnosti, vključno z zdravstvenimi težavami, izgubo zemlje in drugimi socialnimi vidiki. Zaradi teh razlogov je prehod na čistejše vire energije, kot so sončna in vetrna energija, ključnega pomena za zmanjševanje negativnih vplivov premoga na okolje. Z vidika emisij toplogrednih plinov je premog za okolje zelo nevarna vrsta fosilnih energentov. Po ocenah mednarodne energetske agencije je za dosego cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050 potrebno do leta 2030 popolnoma ukiniti uporabo premoga v energetskem sektorju v razvitih državah in do leta 2040 v vseh ostalih državah.

Od kriterijev, ki jih imamo, vidimo kot sporna podjetja tudi podjetja, kjer več kot 5 % prihodkov dosegajo iz pridobivanja nafte iz naftnega peska, pridobivanja nafte in plina z uporabo metode hidravličnega lomljenja ter pridobivanja nafte in plina na Arktiki. Verjetno še niste slišali za pridobivanje nafte iz naftnega peska. Tudi to je za nas eno od spornih področij. Naftni pesek je mešanica bitumna, ki je vrsta surove nafte nizke kakovosti, peska, gline in vode ter drugih mineralov. Pridobivanje nafte iz naftnega peska se nam zdi nesprejemljivo, saj je povezano z intenzivnim onesnaževanjem okolja, porabo in onesnaževanjem vode, izpusti toksičnih odpadkov, negativnim vplivom na biotsko raznolikost območji, na katerih poteka proces pridobivanja, ter visokimi izpusti toplogrednih plinov. Procesi ekstrakcije, nadgradnje in rafiniranja so energetsko intenzivni in povzročajo višje emisije toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnimi metodami. Eden od primerov pridobivanje nafte na način ekstrakcije iz naftnega peska je primer iz Alberte v Kanadi. Naftne družbe pridobivajo bitumen iz tal na dva načina, ali ga rudarja iz površja ali ga izvlečejo iz globin pod zemljo. V več kot polovici Alberte leži bitumen tako globoko v tleh, da morajo vrtati vodnjake in vanje vbrizgavati paro za njegovo pridobivanje. Da dostopajo do plitkih plasti, oljarske družbe posekajo drevesa in odstranijo rodovitno zgornjo plast zemlje. V svojem iskanju nafte več kot 25 podjetij izsušuje mokrišča in spreminja naravni tok rek ter potokov Alberte. Za seboj puščajo velika jezera strupenih odpadkov in ogromne odprte rudarske jame, na 1000 kvadratnih kilometrih uničene krajine. Zaradi strupenih jezer ljudje zbolijo. Polni so strupov, kot so svinec, arzen, benzen in živo srebro. Kemikalije povzročajo poškodbe živčnega sistema, večjo stopnjo rakavih obolelosti in redke vrste raka pri otrocih. Gnojnica iz bazenov za jalovino nenehno pronica v podtalnico jezera in reke Alberte. Celo 200 kilometrov stran od lokacij pridobivanja v Alberti se je stopnja raka povečala za 30 %, naftne družbe pa do danes niso prevzele odgovornosti za posledice svojih dejavnosti.

Kot enega od spornih področij pridobivanja vidimo tudi hidravlično lomljenje, imenovano tudi hidravlično drobljenje oz. po angleško fracking. To je tehnologija pridobivanja plina in nafte iz skrilavca in drugih kamnin, ki so bogate s fosilnimi gorivi. Hidravlično lomljenje je sporna tehnologija, saj je zelo intenzivna z vidika porabe vode. Povzroča onesnaževanje vode, zemlje in zraka ter je lahko razlog za potrese.

Med negativne učinke pridobivanja nafte in plina s tehnologijo hidravličnega lomljenja spadajo tudi visoki izpusti toplogrednih plinov. V praksi se pridobivanje nafte in plina s hidravličnim lomljenjem najbolj izrazi v Permski kotlini v Združenih državah Amerike, ki je postala najbolj produktivno naftno in plinsko polje na svetu. Nahaja se na zahodu Teksasa in jugovzhodu Nove Mehike. Kotlina je v začetku leta 2020 proizvedla toliko nafte kot Irak, več kot 6 milijonov sodov na dan, le Rusija in Savdska Arabija sta proizvedli več nafte na dnevni osnovi. Permsko kotlino se izkorišča z vodoravnim vrtanjem in hidravličnim lomljenjem, metodo, ki zahteva intenzivno vrtanje in ogromne količine vode, peska in strupenih kemikalij. Ko proizvodnja nafte v kotlini raste, raste tudi proizvodnja metana in plinskih tekočin, mešanica etana, propana, butana, izobutana in pentana. To so strupeni in za okolje škodljivi stranski proizvodi proizvodnje fosilnih goriv v kotlini, ki vplivajo na zdravje in življenje ljudi. Obseg potenciala kotline za proizvodnjo tega širokega spektra ogljikovodikov ne označuje le kotline kot odlično žarišče, ampak tudi kot glavni vir plastike – eno od drugih okoljskih kriz 21. stoletja. Območje Permske kotline se razprostira preko večinoma odročnega območja velikosti Kansasa ali Britanije. Vrtanje v kotlini je komaj urejeno. Desetine 1000 vrtin, ki so bile vrtne in izvrtane v preteklem desetletju, pokrivajo območje skoraj 6000 kvadratnih milj ali 15.000 kvadratnih kilometrov. Vrtalna mrzlica je privedla do odpadkov na masivni ravni. Metan, ki pospešuje podnebne spremembe več kot 80-krat hitreje kot CO2, se izpušča in sežiga v brez primernih razmerah. Nedavna študija je ocenila, da neverjetnih 3,7 % celotne proizvodnje nafte v Permski kotlini neposredno izpušča v ozračje v obliki metanskih plamenov, kar ga uvršča med najbolj onesnažujoče proizvode fosilnih goriv na svetu. To izpuščanje povečuje podnebni vpliv proizvodnje v kotlini in ustvarja strupeno zapuščino v obsežni gorski puščavi, pokrajini z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Razsežnost in neregulirana rast Permske kotline je preplavila ameriške trge za njene izdelke. Večina njene nafte in plina se izvaža na globalne trge. Za olajšanje njene rasti je nastala masivna izgradnja plinskih predelovalnih obratov, cevovodov, izvoznih terminalov in petrokemičnih kompleksov, ki ustvarjajo mrežo industrijskega onesnaževanja od jugovzhoda Nove Mehike do obale Mehiškega zaliva v Teksasu. To je povečalo obstoječo okoljsko nepravičnost v tem obsežnem območju in ga razširila na območja, ki tega še niso doživela.

Med našimi kriteriji opredeljujemo še en sporen način, in to je pridobivanje nafte ter plina na Arktiki. Pridobivanje nafte in plina na Arktiki se nam zdi nesprejemljivo zaradi naslednjih dejavnikov. Prvič, ekosistem Arktike je zelo ranljiv in se spopada s posledicami podnebnih sprememb, kot so taljenje ledu, dvig morske gladine in spremembe v morskih tokovih. Prav tako je Arktika tudi dom številnim ogroženim živalskim vrstam, ki se srečujejo s težavami zaradi podnebnih sprememb in človekovega poseganja v naravo. Vrtanje nafte in plina na Arktiki ima lahko negativne učinke na način življenja, kulturo in tradicijo številnih domorodnih ljudstev, ki so odvisni od arktičnega okolja za preživetje. Med drugim je pridobivanje nafte in plina povezano z določeno verjetnostjo okvare opreme ali drugih nenadzorovanih dogodkov, kar je lahko velik problem, saj je zaradi slabih vremenskih razmer in težavnega dostopa do odročnih območij reševanje posledic tehnoloških nesreč v arktičnem okolju zelo zahtevno in pogosto neučinkovito.

Kot smo razpravljali, smo v naši družbi pazljivi glede tega, v katere energetske vire investiramo. Če podjetje ustvarja več kot 5 % svojih prihodkov iz pridobivanja premoga ali proizvede 10 milijonov ton ali več premoga letno, to zaznamo kot rdečo zastavo. Prav tako se izogibamo vlaganju v podjetja, ki vlagajo v nove premogovnike ali termoelektrarne na premog. Če podjetje proizvaja električno energijo, v kateri premog predstavlja 20 % ali več ali ima kapacitete za proizvodnjo električne energije iz premoga, ki so enake ali večje od 5 gigavatov, prav tako prečrtamo to možnost. Razlogi za to so očitni. Želimo investirati v podjetja, ki so dobra ne samo za naše stranke, ampak tudi nimajo preveč škodljivega vpliva na okolje. Zavedamo se, da je zunanji vpliv podjetja na okolje in družbo prav tako pomemben kot njegova finančna uspešnost, saj se cena škodljivega zunanjega vpliva podjetja namreč slej kot prej odrazi v podnebnih spremembah, ki negativno prispevajo k vrednosti vseh sredstev. Naslednjič, ko boste razmišljali o tem, kam vložiti svoj denar, si zapomnite — če je izbira med hidravličnim lomljenjem in premogom, je včasih najboljša investicija tista, ki je ne naredite. Hvala, da ste bili z nami in se slišimo naslednjič.

Epizoda je bila posneta jeseni 2023, zato se vsebina nanaša na razmere in podatke iz tega obdobja.

Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne predstavlja investicijskega svetovanja oziroma naložbenega priporočila, je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.