Triglav Skladi Stockcast: Cilji trajnostnega razvoja

Matjaž: Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes bo beseda tekla o ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov. Danes sva z vami Matjaž Pogorevc, sem investicijski analitik.

Alexandr: Jaz pa sem Alexandr Gutirea, direktor področja analiz.

Matjaž: Cilji trajnostnega razvoja so globalni načrt, sprejet s strani Združenih narodov leta 2015, da bi dosegli bolj trajnostno, vključujočo in pravično prihodnost do leta 2030. Vsebujejo 17 ciljev, ki se raztezajo od izkoreninjenja revščine, izboljšanja zdravja in izobraževanja, do varovanja okolja in zagotavljanja socialne pravičnosti. Vsak cilj je podprt z več konkretnimi podcilji, ki jih je mogoče meriti.

Cilji trajnostnega razvoja so pomembni zaradi svoje celovitosti in ambicij, da zajamejo široko paleto socialnih, gospodarskih in okoljskih vprašanj. Predstavljajo univerzalni okvir, ki spodbuja medsektorsko sodelovanje in združuje različne akterje, od vlad in mednarodnih organizacij do zasebnega sektorja in civilne družbe. So tudi priznanje, da so izzivi, s katerimi se sooča svet, medsebojno povezani in da je treba k njihovemu reševanju pristopiti celostno.

Kar zadeva njihovo zavezujočo naravo, tehnično gledano, cilji trajnostnega razvoja niso pravno zavezujoči, vendar imajo močan moralni in politični vpliv. Svetovni voditelji so se obvezali k njihovemu doseganju, mnoge države pa so jih vključile v svoje nacionalne razvojne načrte. Njihova učinkovitost v veliki meri temelji na politični volji in sposobnosti posameznih držav, da sprejmejo ukrepe na nacionalni ravni. Glede na to, da so ti cilji merljivi, imaš Alexandr morda kakšno orodje v rokavu, kje to lahko naši poslušalci spremljajo?

Alexandr: Ja, na primer spletna stran sdgindex.org. Na tej spletni strani so predstavljene ocene posameznih držav in vsak lahko pogleda, kje se nahaja posamezna država, ko je uspešna z vidika doseganja posameznih ciljev, kot tudi podciljev. Res je zelo zanimivo pogledati, kje se nahaja država, v kateri živiš.

Matjaž: Na katerem mestu je na primer Slovenija glede na te ocene?

Alexandr: Slovenija se po zadnjih ocenah nahaja na 13. mestu in vse države, ki so med prvimi 20 državami, so evropske države, tako da s tega vidika smo lahko ponosni na Evropi. Šele na 21. mestu se pojavi prva neevropska država, in sicer Japonska. Ja, Slovenija je na 13. mestu in ima ocena 81. Najvišje uvrščena Finska pa ima oceno 86,8, tako da relativno blizu smo vodilnim državam.

Matjaž: Kako pa bi to lahko spremljali na ravni podjetij? Podjetja to vključujejo v svoje trajnostne strategije in tudi poročajo o teh ciljih v svojih letnih poročilih.

Alexandr: Ja, obstajajo različni ponudniki, ki predstavljajo ocene na ravni posameznih podjetij. Mi se poslužujemo ocen, ki jih pripravlja ponudnik MSCI, kjer se oblikujejo ocene za posamezne cilje trajnostnega razvoja na ravni posameznih podjetij. Tako da tam mi vidimo, kako podjetje prispeva, in sicer tako na ravni produktov, storitev, kot tudi na ravni poslovnih procesov. Tako da končna ocena je nekako sestavljena iz dveh ocen, kar pa odraža tudi realnost. Vsako posamezno podjetje vpliva na deležnike tako na ta način, da razvija in prilagaja svoje produkte, kot tudi da naslavlja kakovost poslovnih procesov, s katerimi se srečujejo vsi zaposleni, ki delajo v tem podjetju. Tako da po eni strani zaposleni, po drugi strani pa vsi ostali. Na podlagi tega pa mi lahko dobimo vpogled v to, kje se nahaja posamezno podjetje, ali imajo pozitiven vpliv ali imajo negativen vpliv. Imamo celo vpogled v to, zakaj imajo določena podjetja pozitiven ali negativen vpliv, kar pa je z vidika investiranja lahko zelo pomembna novica, da vemo, kje smo lahko bolj optimistični in kje moramo biti bolj pazljivi.

Matjaž: Katero podjetje iz baze od MSCI-ja na platformi MSCI ONE najbolj prispeva k na primer cilju trajnostnega razvoja »življenje v vodi«?

Alexandr: Seveda, Matjaž, z veseljem ti bom delil ta podatek. Podjetja z najvišjo oceno na področju tega cilja trajnostnega razvoja je angleško podjetje United Utilities, ki se ukvarja z oskrbo z vodo in ima na področju svojih produktov in storitev najvišjo možno oceno, to je 10. Na področju poslovnih procesov ima sicer negativno oceno -1, kar kaže, da ima na tem področju določen negativni vpliv, konkretno na ta cilj trajnostnega razvoja. Ampak glede na to, kako visoko oceno ima na področju produkta, storitve, je skupna ocena 4,5. Ta je izračunana kot 10 + (-1), dobimo oceno 9 in delimo z 2 – tako pridemo do ocene 4,5. Kot zanimivost, drugo najvišje uvrščeno podjetje ima oceno 2,5, tako da podjetja na splošno nimajo zelo visokih ocen na področju ciljev trajnostnega razvoja. Ne smemo biti presenečeni, da nimamo ocen 10 pri velikem številu podjetij. Kar pa je mogoče zanimivo, da večina podjetij, ki se nahajajo med prvimi desetimi so podjetja, ki se ukvarjajo z oskrbo z vodo.

Matjaž: Podjetje, ki si ga omenil, United Utilities, izgleda, da je že leta 2015 – torej takrat, ko so bili sprejeti te cilji – začelo zasledovati cilje v povezavi z življenjem v vodi, kjer imajo že merjenje svojega vpliva, od leta 2015 do 2020 so imeli tudi cilje, kako bi zmanjšali na primer odpadne vode, tudi emisije. Ali bi rekel, da so podjetja, ki poročajo več kot ostala podjetja, bolje pozicionirana, dobijo višjo oceno metodologije od MSCI-ja?

Alexandr: Ne vem točno, vem pa da je precej lažje oceniti podjetje, ki poroča podatke, tako da fragmentacija z vidika obsega številčnosti podatkov je pomembna za MSCI. Da zna tudi ta ponudnik ugotoviti in povezati določene cilje podjetij in določene dosežke. Tukaj govorim o različnih produktih, kako posamezni produkti, storitve vplivajo na določene cilje. Kakšno pomembnost predstavljajo pri konkretnem podjetju. Ali ima to pozitiven vpliv ali ima to negativen vpliv? Odvisno od podjetja, verjetno. Ne morem reči, da podjetja, ki imajo več podatkov, so slabše uvrščena, ali pa da podjetja, ki imajo več podatkov, so boljše uvrščena.

Matjaž: Ali pogledava še za cilj »enakopravnost med spoli«, katero podjetje je najboljše pri zagotavljanju enakosti med spoli, glede na metodologijo od MSCI-ja?

Alexandr: Se pravi to je cilj trajnostnega razvoja številka 5. Najvišje uvrščeno podjetje, je podjetje Pearson, ima oceno 5.

Matjaž: To je ena velika založba za učbenike, ane?

Alexandr: Ja, to je podjetje, ki posluje na področju izobraževalnih storitev. Predstavljam si, da je ključni razlog za uvrstitev tega podjetja v tem, da omogoča dostop do znanja, ki pomaga. Ženske imajo več možnosti, da dosežejo višje položaje, bolj enakovredne pozicije, kjer je izobrazba seveda zelo zelo pomembna.

Matjaž: Kako pa se znotraj podjetja držijo te enakopravnosti med spoli?

Alexandr: To podjetje ima visok delež žensk v svoji vodstveni strukturi, ima politiko raznolikosti, ima več kot 20 % žensk na managerskih pozicijah, ima tudi več kot 20 % žensk v celotni strukturi delovne sile, tako da to je to, kar se tiče operacij poslovnega dela. Kar pa se tiče kumulativne ocene, tu pa v resnici ni kakšnih posebnosti. Tako da to podjetje je visoko oziroma povprečno visoko uvrščeno na obeh delih kakovosti produktov, storitev, pa tudi kakovost svojih poslovnih procesov.

Matjaž: Kaj pa če pogledava, katera podjetja so najnižje uvrščena na cilju trajnostnega razvoja Združenih narodov enakopravnost med spoli?

Alexandr: Najnižje uvrščena podjetja? Teh je kar nekaj. Kar precej podjetij ima oceno -10. To so predvsem azijska podjetja, kar precej kitajskih podjetij. Ta del, ki se nanaša na enakost spolov v Aziji se ne naslavlja tako proaktivno, kot smo temu priča v Evropi in drugih nekoliko bolj razvitih državah. Tako da moram priznati, da nisem presenečen, da so azijska podjetja na repu, kar se tiče ocen.

Matjaž: Kljub temu da so tukaj v repu, imajo veliko čudovitih podjetij, ki pozitivno prispevajo k drugim ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Ali bi mogoče izpostavil kakšno podjetje in njegovo produktno paleto, za katere ocenjuješ, da imajo res velik, pomemben, pozitiven, ali celo najbolj pozitiven vpliv na veliko različnih ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov?

Alexandr: Ni veliko podjetij, ki bi imeli pozitiven vpliv, če se sedaj osredotočimo na cilje trajnostnega razvoja, kar je tudi tema današnjega pogovora. Če gledamo skozi prizmo teh ciljev trajnostnega razvoja in poskusimo oceniti poslovanje posameznih podjetij izključno z vidika 17 ciljev trajnostnega razvoja, ni veliko podjetij, ki bi imeli pozitiven prispevek pri vseh ciljih trajnostnega razvoja. Mogoče kakšno podjetje, ki se ukvarja predvsem z digitalnim poslovanjem in hkrati namenja veliko pozornost kakovosti svojih poslovnih procesov. Pri takih podjetjih je nekoliko manjša verjetnost, da bodo imela negativen vpliv na ravni produktov, zato ker poraba energentov, surovin, je lahko nižja. Po drugi strani pa še vedno izjemno veliko podjetij pri svojem poslovanju težko hitro spremeni svoje poslovne modele in produkte tako močno, da nima nobenega negativnega vpliva na vseh področjih. Je pa pomembno, da podjetja o tem razmišljajo. Hočem reči, da je pri takih podjetjih bolj pomembno gledati ne trenutno oceno, ampak ambicije teh podjetij in hitrost premikanja. Zavedati se, da je pri določenih podjetjih je precej lažje izboljšati oceno, kot pri drugih podjetjih. Kumulativen vpliv pozitivnih sprememb pri takih podjetjih, ki imajo mogoče trenutno nižje ocene, pa je lahko bistveno večji. Na primer podjetje, ki proizvaja polprevodnike v Tajvanu, ima pa trenutno težave z energetsko učinkovitostjo in ima zaradi tega nižjo oceno. Če bo dosegla pozitiven napredek na tem področju in izboljšala svojo oceno, je to lahko zelo velik vpliv ne samo na gospodarstvo ene posamezne države, ampak na gospodarstvo celotnega sveta. So podjetja, ki imajo zelo visoko energetsko neučinkovitost oziroma intenzivnost, raje tako gledamo, ne kot neučinkovitost, ampak intenzivnost. Moramo tudi razumeti, kaj je sploh dosegljivo, kakšna je hitrost napredka in moramo oceniti tudi te dosežke, ki jih dosegajo ta podjetja in se ne osredotočiti samo na trenutne statične ocene in ne smemo biti razočarani. Moramo gledati daljše perspektive, kam se premikajo podjetja.

Matjaž: Lepo si izpostavil pomen inoviranja na področju energetske intenzivnosti. Imaš mogoče kakšno prepričanje glede kakršnekoli tehnologije ali podjetja, ki bodo pozitivno prispevala v to smer?

Alexandr: Ne bi izpostavljal posameznih podjetij. Številna podjetja se mi zdijo zelo zanimiva, nekatera podjetja so zanimiva z vidika poslovnih modelov, ampak so manj zanimiva na primer z vidika vrednot in nekatera podjetja so zanimiva kot kombinacija ugodnih vrednot in hkrati zanimivih, prodornih poslovnih modelov. Če pa bi moral izpostaviti, bi izpostavil mogoče skupino podjetij, ki smo jo pred kratkim pregledovali v naši družbi. To so podjetja, ki so izpostavljena do investicijske teme polprevodniki. To so predvsem podjetja, ki razvijajo polprevodnike. Kar precej podjetij, ki proizvajajo opremo za proizvodnjo polprevodnikov, tudi podjetja, ki se ukvarjajo neposredno s proizvodnjo polprevodnikov. Smo se kar poglobili v to tematiko. Smo pripravili preglede, analize vseh podjetij, ki so tako ali drugače izpostavljeni tej tematiki in ki jih trenutno imamo v naših portfeljih.

Matjaž: Odlična izbira. Zakaj pa ravno polprevodniki?

Alexandr: Je ključ za razvoj svetovnega gospodarstva v 21. stoletju. Zaradi različnih vpogledov, višja učinkovitost procesov, višja energetska učinkovitost, razvoj novih produktov, razvoj novih storitev, učinkovita poraba polprevodnikov, razvoj boljših polprevodnikov lahko zelo hitro premakne celotno svetovno gospodarstvo v pozitivno smer. Kakršnekoli težave, ki se pojavljajo na tem področju, pa lahko pomenijo velike težave za cel svet.

Matjaž: Polprevodniki nam res olajšujejo življenje. Z njimi lahko učinkovito dosegamo večje ekonomije obsega kot smo si jih pred njimi lahko kadarkoli predstavljali. Podjetja kot so NVIDIA, Taiwan Semiconductor Manufacturing Company, Samsung Electronics, AMD in ARM nam omogočajo doseganje višjih stopenj rasti s povečano energetsko učinkovitostjo s skoraj vsakim novim modelom čipa, polprevodniške arhitekture in programske opreme. Naj še naprej ostane tako visoka stopnja inovacij v tej industriji, da bomo lahko reševali največje težave človeštva in v prihodnosti dosegli trajnostno vključujočo in odgovorno družbo. Poslušali ste Triglav Skladi Stockcast. Z vami sva bila Matjaž in Alexandr.

Epizoda je bila posneta jeseni 2023, zato se vsebina nanaša na razmere in podatke iz tega obdobja.

Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne predstavlja investicijskega svetovanja oziroma naložbenega priporočila, je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.