Kaj so ETF-ji in kako se razlikujejo od vzajemnih skladov?

Exchange Traded Fund oziroma s kratico ETFje investicijski sklad, s katerim se – za razliko od vzajemnih skladov – trguje na borzi. Vlaganje v ETF je zaradi razpršitve sredstev manj tvegano kot vlaganje v posamezne delnice, še vedno pa velja za nekoliko bolj izpostavljeno kot vlaganje v vzajemne sklade. To izhaja predvsem iz dejstva, da so vzajemni skladi običajno aktivno upravljani, večina ETF-jev pa je upravljanih pasivno na način sledenja določenemu indeksu.

ETF-ji zahtevajo vlagateljski pristop

Medtem ko vzajemni skladi omogočajo tako vlagateljski kot varčevalni pristop z varčevalnim načrtom, so ETF-ji omejeni na izključno vlagateljski način, ki je primeren za nekoliko izkušenejše vlagatelje. 

Ena od prednosti vzajemnih skladov je namreč prav varčevanje z varčevalnim načrtom v obliki rednih mesečnih vplačil v izbranem znesku, kar je primerno za ljudi, ki želijo varčevati in plemenititi privarčevana sredstva na kar najpreprostejši način.

Za vlaganje v ETF-je potrebujete trgovalni račun

Ker trgovanje z ETF-ji poteka na borzi, potrebujete za vlaganje trgovalni račun, kar predstavlja dodaten strošek. Upoštevati je treba tako fiksen strošek vodenja trgovalnega računa kot tudi plačila oziroma provizije za posamezne transakcije. Pregled stroškov trgovalnih računov pri domačih ponudnikih si lahko ogledate na spletnem mestu >Zveze potrošnikov Slovenije.

Pasivno upravljanje ETF-jev

Kot že omenjeno uvodoma, so ETF-ji običajno upravljani pasivno in le sledijo določenemu indeksu. Vzajemni skladi so medtem v večini primerov upravljani aktivno in s skrbnim pregledom naložb, zaradi česar nudijo boljšo zaščito pred nihanji.

Za varčevalce, ki iščejo donosen, a hkrati tudi čim bolj brezskrben način plemenitenja sredstev, so torej vzajemni skladi primernejša izbira. 

Pri vzajemnih skladih se lahko obrnete na svetovalca

Še zlasti za manj izkušene vlagatelje je pomembno tudi dejstvo, da pri vzajemnih skladih nad njihovo naložbo ves čas bdi izkušen finančni svetovalec, na katerega se lahko obrnejo za nasvet, medtem ko so vlagatelji pri ETF-jih praviloma prepuščeni sebi, svojemu poznavanju finančnih trgov in lastni presoji.

ETF-ji so primerni za izkušenejše vlagatelje

Zaradi pasivnega upravljanja je vlaganje v ETF-je primernejše za posameznike, ki že imajo izkušnje z vlaganjem na finančne trge ter imajo dovolj informacij, da lahko sami sprejemajo vlagateljske odločitve. 

Čeprav so na prvi pogled preprosti finančni instrumenti in zaradi večje razpršenosti praviloma tudi manj tvegani od neposrednega vlaganja v delnice, še vedno zahtevajo nekoliko višjo raven poznavanja zakonitosti in delovanja finančnih trgov.

Primerjava z računalniki

Predstavljajte si nakup novega računalnika. Vzajemne sklade lahko primerjamo z računalnikom, ki že ima naložen operacijski sistem, zato ga preprosto prinesete domov, vklopite in začnete uporabljati. ETF-ji so medtem računalnik brez operacijskega sistema.Da bi ga lahko uporabljali, potrebujete nekoliko naprednejša računalniška znanja, da boste lahko sami izbrali in namestili ustrezen operacijski sistem.

ETF-ji so primernejši za večje naložbe

Vlaganje v ETF-je je zaradi svojih značilnosti primernejše za vlagatelje, ki so pripravljeni naenkrat vložiti nekoliko večji znesek, medtem ko je v vzajemne sklade mogoče vlagati z zgolj nekaj deset evri.

Pozor: obdavčitev in stroški

Odgovor, zakaj se vlaganje nižjih zneskov praviloma ne splača, se med drugim skriva v obdavčitvi in stroških. Z vsako prodajo naložbe v ETF namreč plačate tudi davek na dobiček in stroške borzno-posredniške hiše. To velja tudi v primeru, ko želite le prilagoditi svoj portfelj in sredstva prenesti iz enega v drug ETF, kar je ravno nasprotno od vzajemnih skladov, kjer prenosi med podskladi krovnega sklada niso obdavčeni. 

Za povprečnega varčevalca je vzajemni sklad varnejša in enostavnejša izbira

ETF-ji sicer imajo nekatere prednosti, kot so (praviloma) nižji upravljavski stroški, možnost hitrejšega odzivanja na dogajanje na trgu (to pri dolgoročnem vlaganju sicer ne igra pomembnejše vloge) ter bolj raznolika ponudba in s tem možnost ozko usmerjenega vlaganja (na primer samo v določeno surovino ali ozko geografsko območje).

Vendar pa so za povprečnega varčevalca, ki se želi predvsem izogniti slabim stranem varčevanja na bančnem računu, vzajemni skladi enostavnejša izbira.

Preteklost proti prihodnosti

Omeniti velja tudi, da so naložbe v ETF-je usmerjene v preteklost. Najvišje deleže tako predstavljajo delnice podjetij, ki so bila doslej najbolj donosna, medtem ko so naložbe v aktivne sklade usmerjene v prihodnost. 

Z drugimi besedami, pri aktivnih vzajemnih skladih upravljavec stavi na naložbe, ki bodo v prihodnje najdonosnejše, medtem ko se ETF-ji večinoma zanašajo na pretekle rezultate, za katere se upa, da bodo takšni tudi v prihodnosti.

ETF-ji spodbujajo izdatno trgovanje

Izkušnje kažejo, da vlaganje v ETF-je pri vlagateljih velikokrat spodbudi izdatno trgovanje, kar je razumljivo, saj ETF-ji že sami po sebi zahtevajo nekoliko aktivnejši pristop vlagatelja. Toda prav z izdatnim trgovanjem, ki ga ženeta pohlep in strah, si vlagatelji večinoma povzročajo le stroške in pod črto škodo na portfelju.

ETF-ji so torej finančni instrument, katerega prednosti lahko izkoristijo izkušenejši vlagatelji, medtem ko za običajnega varčevalca, ki želi na čim enostavnejši način dolgoročno varčevati in plemenititi svoja sredstva, v primerjavi z vzajemnimi skladi prinašajo predvsem večjo kompleksnost in izpostavljenost nihanjem. Poleg tega velja še enkrat opozoriti, da ETF-ji ne omogočajo priljubljenega varčevanja z varčevalnim načrtom.

Spoznajte prednosti varčevanja v vzajemnih skladih: