Volitve v ZDA kot signal za kapitalske trge

Z vstopom v letošnji november smo bili udeleženci na kapitalskih trgih bistveno bolj vznemirjeni kot običajno v tem času. Takoj na začetku meseca smo bili v pričakovanju izida volitev za ameriškega predsednika. Dan za tem je zasedal odbor ameriške centralne banke, ki je odločal o višini obrestne mere, da je bila pa mera polna, smo bili na vrhuncu objav poslovnih rezultatov.

Skratka, cel kup dogodkov, ki v vsakem danem trenutku lahko spremenijo razpoloženje vlagateljev. In da ne pozabim omeniti, da smo prišli v začetek meseca v polnem zagonu, ko je ameriški indeks S&P 500 na podlagi odličnih poslovnih rezultatov in spodbudnih makroekonomskih novicah dosegal rekordne vrednosti. Razmere so bile torej »idealne« za to, da bi lahko šlo hitro nekaj narobe.

Nevtralnost pred volitvami
Glede na predvolilne ankete v tekmi za ameriškega predsednike, ki jim v nobenem primeru ni uspelo predvideti zmagovalca, so vlagatelji zavzeli dokaj nevtralno stališče, zato je bil njihov fokus na poslovnih rezultatih in makroekonomskih novicah.

Poslovni rezultati največjih ameriških podjetij so bili do takrat odlični, saj so v povprečju presegali pričakovanja analitikov za slabih sedem odstotkov in so dosegali medletno rast v višini 6,5 odstotka. Spodbudni so bili tudi napovedi do konca leta in pogled v leto 2025, saj so po večini podjetja celo nekoliko zviševali napovedi, v najslabšem primeru pa so potrdili obstoječa pričakovanja.

Na drugi strani smo bili priča celi vrsti makroekonomskih podatkov, ki so bili spodbudni. Stopnja rasti inflacije v ZDA se je še naprej umirjala in je trenutno pri 2,6-odstotni letni rasti, kar je že zelo blizu ciljni vrednosti ameriške centralne banke Fed, ki je med dvema in 2,5 odstotka. Trg delovne sile se je po nekajmesečni stagnaciji ponovno okrepil. Izkazalo se je namreč, da so bili nekoliko slabši jesenski meseci predvsem posledica uničujočih orkanov.

Na podlagi omenjenih dejstev se je Fedova retorika o hitrem zniževanju obrestnih mer omilila. Vlagatelji so to sprejeli kot pozitivno novico – v smislu, zakaj bi agresivno zniževali obrestne mere, če je inflacija pod kontrolo in smo hkrati priča solidnemu makroekonomskemu okolju. Kot omenjeno, so bile ravni delniških indeksov na rekordnih ravneh.

Tesnega rezultata ni bilo
Vlagatelji so bili torej pred volitvami precej indiferentni do tega, kdo bo naslednji ameriški predsednik. Je pa res, da jih je večina menila, da bi bila zmaga Donalda Trumpa za kapitalske trge bolje sprejeta med vlagatelji. Največja bojazen vlagateljev je bil scenarij izjemno tesnih rezultatov, ki bi lahko pomenil ponovno preštevanje glasov in morebitne tožbe enega ali drugega kandidata.

Dejstvo je, da vlagatelji, vsaj tisti dolgoročno naravnani, ne marajo negotovosti, kajti negotovost pomeni špekulacije, špekulacije pa prinesejo večje nihaje na trgu, ki kratkoročno lahko privedejo do korekcije. Ta scenarij se ni zgodil, zmaga Donalda Trumpa je bila prepričljiva in kapitalski trgi so to novico sprejeli z odobravanjem.

Glavne predvolilne obljube, poleg regulacije priseljevanja, so bile deregulacija in nižji davki, ki imajo vedno pozitiven učinek na poslovne rezultate podjetij in na koncu tudi na gibanje delniških trgov. In ne pozabimo, da je za Donalda Trumpa eden redkih relevantnih semaforjev njegovega predsedovanja vrednost delniškega indeksa S&P 500. In če je tako, lahko rečemo, da je njegova ponovna izvolitev za vlagatelje pomenila dober začetek.