Trgi v pričakovanju objave inflacije

V začetku decembra pa so prišli še podatki s trga dela, ki še vedno ne kažejo znakov popuščanja. V ZDA je bilo tako v mesecu novembru ustvarjenih 263.000 delovnih mest, kar je precej več od pričakovanih 200.000. Tudi stopnja brezposelnosti ostaja na 3,7 odstotka, kar je izjemno nizek podatek. Pozitivno je presenetil tudi ameriški indeks storitvenih dejavnosti ISM, ki je presegal pričakovanja analitikov. Obe novici sta tako imeli prizvok »dobra novica je v resnici slaba novica«. Vseeno nas čaka glavna objava tega meseca prihodnji teden, ko bo v torek najprej objavljena ameriška inflacija, takoj naslednji dan pa že sledi odločitev FED o dvigu obrestne mere. Upamo si trditi, da bosta ti dve objavi še zadnji pomembnejši novici, ki bi lahko pomembneje vplivali na gibanje tečajev do konca letošnjega leta.

Ne glede na vse skupaj bodo glavni borzni indeksi letošnje leto končali v rdečih številkah. Leto si bomo bolj zapomnili po agresivnih dvigih ključne obrestne mere, spopadu med Ukrajino in Rusijo ter posledično energetsko krizo, ki je prizadela predvsem Evropo. Povedano drugače bo to bolj leto za pozabo in za relativno nizko vstopno točko na kapitalske trge. Velika neznanka je še vedno Kitajska, ki nenehno spreminja svojo politiko do covida-19. Tako imamo na eni strani popolno zapiranje mestnih četrti, na drugi strani pa prihajajo informacije o postopnem odpiranju gospodarstva. Zaprtje kitajskega gospodarstva lahko še doda nekaj goriva na verjetnost recesije, obenem pa še dodatno znižuje tudi cene energentov. Strah pred recesijo, zmanjšanje povpraševanja Kitajske in relativno polna skladišča v Evropi so namreč konkretno znižali ceno nafte, ki je ponovno upadla krepko pod 80 dolarjev za sodček. Na teh ravneh bo, če gledamo stanje pred enim letom, dejansko začela vplivati deflatorno, kar bo seveda tudi pozitivno v boju z inflacijo. Na drugi strani donosnost obvezniških trgov in sama inverznost krivulje nakazujeta na to, da trg pričakuje recesijo, saj so donosnosti na krajših delih krivulje bistveno višji od tistih dolgoročnih. FED naj bi svojo monetarno politiko v prihodnjem letu še zaostroval, verjetno vse do 5 odstotkov, kar bi inverznost krivulje še povečevalo. Ali bodo imeli obvezniški trgi prav in bodo potrošniki zaradi vedno višjih obrestnih mer omejili svojo potrošnjo in s tem povzročili recesijo, pa bo oreh, ki ga bomo trli v letu 2023 …