Datum objave
23. 11. 2022
Močan odboj delnic je razlog za optimizem
Kategorija
Kategorija
Svetovni delniški trgi so se prejšnji teden večinoma stabilizirali, potem ko so od sredine oktobra pridobili v povprečju že več kot 12 odstotkov. Še najhitrejši pospešek so dobili takoj po objavi nižje inflacije v ZDA, ko so samo v enem dnevu pridobili skoraj pet odstotkov. Takega odboja delniški trgi niso izkazali vse od rasti po koronavirusnih padcih. To obenem dokazuje, da je za delniške trge daleč najpomembnejši podatek prav podatek o inflaciji.
Večina investitorjev je ob objavi ameriške oktobrske inflacije videla, da se ta umirja, saj ne samo, da je ta na letni ravni padla s septembrskih nivojev 8,2 odstotkov na 7,7 odstotkov, temveč je bil tudi podatek o osrednji inflaciji, ki je trdovratnejša, prvič po dolgem času nižji. Nižja inflacija pomeni, da ameriški centralni banki Fed ne bo treba toliko dvigniti ključne obrestne mere. Pred objavo podatka o inflaciji so bila pričakovanja, da bo Fed moral dvigniti ključno obrestno mero vsaj do nivoja 5,5 %. Sedaj trg pričakuje, da bo za zajezitev inflacije treba to dvigniti zgolj še za en odstotek. Prav v tem tiči razlog za močan odboj delnic, še posebej tehnoloških, ki izkazujejo visoke kazalnike. Veliko analitikov ostaja previdnih, ali lahko to res kaže na nadaljnji trend rasti delnic, saj je težko videti, koliko bo višja obrestna mera vplivala na gospodarsko ohlajanje. A zgodovina uči, da je za večjo gospodarsko ohladitev treba imeti višje obrestne mere dlje časa. Te pa so višje od nevtralne obrestne mere, ki ne spodbuja in ne zavira gospodarske rasti, šele od septembra. Zato ni prav nič čudnega, da so podatki o stanju gospodarstva ZDA še naprej dobri, od podatkov o zaposlenosti do prodaje na drobno. Po mnenju analitikov na informacijskem portalu Bloomberg je možnost za recesijo v ZDA okrog 60 %, vendar niti en kvartal se ne pričakuje, do bo izkazal zmanjšanje gospodarske rasti. Upoštevajoč trenutno okolje še vedno obstaja možnost, da bodo ZDA šle po poti mehkega pristanka.
Po tako silovitem odboju je konsolidacija trga nekaj normalnega. Zadnje dni se išče ravnotežje med medvedi in biki, tako se ameriški indeks S&P 500 giblje med 3.900 in 4.000 točkami. Za preboj nad to mejo bo potreben še novembrski podatek o inflaciji. A predvideva se, da bi znal biti tudi ta podatek dober. Volatilni del inflacije, ki je sestavljen iz energentov in hrane, se je namreč že konkretno ohladil in bo od sedaj naprej učinkoval zaviralno. Samo vprašanje časa je, kdaj bo tudi osrednji del inflacije, ki je bolj trdovraten in odvisen od rasti najemnin in cen storitev, odločno obrnil smer. Argument medvedje razpoloženih analitikov je, da se bodo v tem okolju tudi dobički podjetij znižali. Zaenkrat pričakovanja kažejo, da se bodo ti letos in drugo leto dvignili v povprečju za več kot 5 %, kar je soliden rezultat.
Dejstvo je, da delniški trgi padajo že enajsti mesec zapored, polovico tega v medvedjem trgu. V zadnjih 100 letih je bilo skupaj 21 medvedjih trgov, ki so povprečno trajali 330 dni. Pomembno je poudariti, da so se trgi v povprečju v enem letu po koncu medvedjega trga odbili kar za 43 %. Torej, povsem možno je, da bo povišana volatilnost na trgih prisotna še kakšen mesec, kar je odvisno od podatkov o višini inflacije. A tokratni odboj ima vse možnosti, da postane začetek pozitivnega trenda.
Graf: Gibanje ameriškega indeksa S&P 500 v letošnjem letu
Vir: Bloomberg
