Koliko časa še tako visoka inflacija?

Ob koncu prvega trimesečja 2022 je inflacija v evroobmočju na letni ravni znašala rekordnega 7,5 odstotka. Še bolj so cene rasle v ZDA, kjer je marca letna inflacija dosegla kar 8,5 odstotka. Ob teh številkah je pri marsikom oživel spomin na hiperinflacijo v časih nekdanje Jugoslavije.

Iz evropske in ameriške centralne banke, od koder so še nekaj mesecev nazaj prihajala optimistična mnenja, da gre le za prehodni pojav, se zdaj vse bolj širi zaskrbljenost. Ne le zaradi inflacije same, temveč predvsem zaradi možnosti, da bi se v Evropi in ZDA lahko zgodil najbolj neugoden scenarij – stagflacija. To je stanje z visoko inflacijo in brez realne gospodarske rasti. Ob tem je treba poudariti, da inflacija trenutno ni težava zgolj za evroobmočje in ZDA, temveč se z visoko rastjo cen srečujemo na globalni ravni.

Kakorkoli, tudi največjim optimistom je zdaj že jasno, da letos, najbrž pa tudi ne naslednje leto, inflacija v evroobmočju ne bo padla na ciljno raven 2 odstotkov, ki zagotavlja miren spanec vsem. Evropska centralna banka za 2022 pričakuje 5,1-odstotno inflacijo, medtem ko FED na drugi strani Atlantika napoveduje, da bo letošnja inflacija v Združenih državah 4,1-odstotna.

Inflacija varčevalce spodbuja v kapitalske naložbe

Visoka rast cen bo torej še nekaj časa povzročala nemir in varčevalce v bančnih depozitih spodbujala, da svoje prihranke usmerijo tja, kjer bodo bolje zaščiteni pred inflacijo. Toda katere naložbe trenutno nudijo najboljšo zaščito?

Zgodovinski pregled, ki so ga na spletnem dogodku o inflaciji predstavili Gorazd Belavič, direktor področja analiz, Tomaž Dvořak, direktor področja prodaje, in Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov in vodja tima obvezniških naložb v Triglav Skladih, kaže, da se lahko pred inflacijo še najbolj zavarujemo z naložbo v delnice. Že res, da vrednost delnic na krajši rok niha, toda dolgoročno – in to je za varčevalce najpomembneje – njihova vrednost raste znatno bolj, kot raste inflacija.

Resnično tveganje na dolgi rok tako niso občasni padci vrednosti delnic, ki se pač dogajajo, temveč vztrajanje z denarjem na bančnem računu. Kdor privarčevani denar hrani v obliki bančnega depozita, bo na dolgi rok zanesljivo izgubljal, medtem ko zgodovinski pogled na delnice kaže, da te dolgoročno rastejo.

Odgovor na vprašanje, kako se učinkovito zaščititi pred inflacijo, je očiten: z vlaganjem v delnice oziroma v delniške sklade.

Koliko izgubljate, če pustite denar na bančnem računu?

Nekaj številk za lažjo predstavo: Če imate na bančnem računu 50.000 evrov, vam inflacija v enem letu “pobere” 2.500 evrov prihrankov. Vprašajte se – koliko časa morate varčevati samo, da nadoknadite to izgubo? Če dajete mesečno na stran 500 evrov, boste 5 mesecev varčevali samo za ohranitev vrednosti prihrankov. V enem letu tako – merjeno s kupno močjo – ne boste privarčevali 6.000 (12 x 500 evrov), temveč samo 3.500 evrov.

Ali naložba v delnice ali sklade zagotavlja zaščito pred inflacijo?

“Nič ni gotovega razen smrti in davkov,” je že leta 1789 zapisal ameriški predsednik Benjamin Franklin. Noben pošten finančnik ne bo dal roke v ogenj, da vas bo konkretna naložba zagotovo zaščitila pred inflacijo, lahko pa pogledamo, kaj uči zgodovina. Podatki kažejo, da je donosnost delnic doslej vedno sledila inflaciji. Še več, v povprečju so najdonosnejša leta sledila v razmerah najvišje inflacije, medtem ko je bila v času deflacije tudi donosnost delnic nižja.

Tudi nihanje kapitalskih naložb, ki je zlasti pri manj izkušenih vlagateljih običajno največji razlog za strah, na dolgi rok ni težava, saj gledano na daljše časovno obdobje delnice konstantno rastejo. Ta rast resda ni linearna, vendar pa nihajnost za dolgoročne vlagatelje ne predstavlja tveganja.

Kaj pomeni dolgoročno vlaganje v številkah?

Največji padec tveganja se zgodi, ko mine prvih 5 let naložbe. Takrat ima vlagatelj več kot 80-odstotno verjetnost pozitivnega rezultata. Po 10 letih so posledice nihanja še manjše, če se ozremo na 20-letne naložbe, pa lahko vidimo, da v zgodovini praktično ni bilo obdobij, ko bi vlagatelji na koncu imeli negativni donos.

Zlato in nepremičnine kot zaščita pred inflacijo

Previdnejši vlagatelji, ki se ne želijo izpostavljati nihajnosti delniških naložb, ob visoki vsesplošni rasti cen že tradicionalno pogledujejo proti zlatu in nepremičninam. Pa so takšne naložbe dober ščit pred inflacijo?

Zgodovinsko gledano se zlato na dolgi rok giblje nekoliko višje od inflacije, iz česar lahko sklepamo, da v določeni meri ščiti pred izgubo vrednosti premoženja. Toda ta razlika je mnogo manjša, kot če primerjamo gibanje inflacije in gibanje vrednosti delnic.

Še bolj specifična je situacija pri nepremičninah, kjer je v igri mnogo spremenljivk in je zelo težko podati enoznačen odgovor. Vsekakor naložba v nepremičnine zahteva bistveno večji angažma (nakup, oddaja, vzdrževanje), hkrati pa je tudi zelo težko napovedovati, kako se bodo vrednosti nepremičnin gibale v prihodnosti.

Kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti?

Visoka inflacija vsekakor ne bo večna, vseeno pa lahko zdaj že realno pričakujemo, da ne bo minila tako hitro, kot so napovedovale centralne banke ob koncu minulega leta. 

Kako dolgo bodo cene še rasle, bo v največji meri odvisno od razvoja geopolitičnih dogodkov in ukrepov centralnih bank, ki pa so v nehvaležni situaciji. Na eni strani lahko z višanjem obrestnih mer brzdajo vsesplošno rast cen, na drugi strani pa dvig obrestnih mer povečuje tveganje ohlajanja gospodarstva. Zaenkrat nevarnosti za skorajšnjo recesijo sicer še ni, lahko pa se tveganje zanjo poveča na srednji rok.

Natančnejši vpogled, kaj lahko pričakujemo v letošnjem drugem četrtletju, najdete v brezplačnem naložbenem komentarju, ki ga za vsako tromesečje pripravljajo finančni strokovnjaki Triglav Skladov. 

S kakovostnimi in verodostojnimi informacijami boste lahko z več samozavesti sprejemali odločitve, pomembne za vašo finančno prihodnost in življenjske cilje. Zato kliknite spodnji gumb in prenesite svoj izvod naložbenega komentarja za 2. čertrtletje 2022.

PRENESITE BREZPLAČEN NALOŽBENI KOMENTAR >>