2022: leto, ki je nagrajevalo in jemalo
Kategorija
Kategorija
Leto 2022 si bomo najbolj zapomnili po inflaciji, rekordnih cenah energentov, koncu kriptovalutne pravljice in medvedu na borznem parketu. Toda izzivi vedno prinesejo priložnosti. In tudi teh ni manjkalo.
V razmerah, ki so zaznamovale finančne trge v letu 2022, se je enostavno prepustiti malodušju in skleniti, da je investiranje igra velikih. A če pogledamo natančneje, lahko vidimo, da je 2022 ponudilo tudi marsikatero priložnost. Naj za začetek izpostavimo eno: kdor se je odločil za vlaganje v sklad Triglav Zdravje in dobro počutje, se je s 3,4-odstotno donosnostjo izognil rdečim številkam, ki so zaznamovale finančno dogajanje v večini drugih sektorjev.
Leto, ki ni bilo naklonjeno tehnologiji
Medtem ko sta bili leti 2020 in 2021 kljub pandemiji – ali pa ravno zaradi nje – zelo donosni za investitorje v sektor informacijskih tehnologij, je leto 2022 prineslo velike popravke vrednosti delnic tehnoloških velikanov, kot so Alphabet (Google), Apple, Meta (Facebook), Amazon, Microsoft, Netflix in drugi.
Vračanje v pisarne, klavrni rezultati novih tehnologij (Metaverse), padanje dobičkov iz oglaševanja (Google, Amazon), težave z dobavljivostjo polprevodnikov ter posamezne afere (Facebook) in nenavadne poslovne poteze (Elon Musk) … Vse to je vplivalo na razpoloženje vlagateljev, ki v tehnološkem sektorju niso več videli ugodnih obetov.
Iskanje zatočišča pred inflacijo
Posamezniki in drugi manjši vlagatelji so v prvi polovici leta mrzlično iskali varna zatočišča za svoja denarna sredstva, da bi jih zaščitili pred dvomestno inflacijo. Nepremičnine so bile v prvem četrtletju zato visoko iskana investicija, a že nekaj mesecev kasneje je višanje obrestne mere vsaj nekoliko znižalo temperaturo na pregretem nepremičninskem trgu.
V iskanju zaščite pred izgubljanjem vrednosti prihrankov so bili zlasti v prvi polovici leta priljubljena izbira vzajemni skladi. Prihod medveda je karte nato malce premešal in prestrašil priložnostne vlagatelje, medtem ko so izkušenejši v korekcijah prepoznali priložnost za kasnejšo večjo rast.
Previdnejši potrošniki
Visoka rast cen življenjskih potrebščin, ki sta jo v Evropi poganjali predvsem visok dvig cen energentov in negotovost zaradi dogajanja v Ukrajini, je potrošnike prisilila k preudarnejšemu trošenju.
Povprečno 20-odstotna podražitev košarice prehrambenih izdelkov se je hitro začela poznati v družinskih proračunih. Ena od raziskav je pokazala, da so se potrošniki v tem letu večkrat odpravili v trgovino, a za posamezen nakup zapravili manj kot prej – kar je pokazatelj, da aktivneje iščejo ugodnejše cene.
Spremembe navad potrošnikov vplivajo tudi na odločitve vlagateljev, zato ne preseneča, da želijo zmanjšati svojo izpostavljenost do sektorjev, ki proizvajajo ali prodajajo dobrine, ki se jim potrošniki v spremenjenih razmerah najprej odpovedo.
Usmeritev v trajnostno prihodnost
Če je bilo ob koncu podnebne konference COP27 v Dubaju v zraku čutiti razočaranje, saj razen zaveze razvitih držav, da bodo finančno pomagale državam v razvoju, ni prinesla omembe vrednega napredka v prizadevanjih mednarodne skupnosti, pa občutno večje korake na tem področju delajo posamezne države in podjetja.
V letu 2022 se je pri potrošnikih in podjetjih še bolj okrepilo zavedanje, da časa za odlašanje ni več. Vsako zamujeno leto bo pomenilo več CO2 v zraku, višje povprečne temperature, manj ledenikov, večje pomanjkanje pitne vode, več izumrlih živalskih vrst ter večje tveganje za obstoj človeštva.
V poslovnem svetu in med investitorji je bila zato ena od aktualnih tem odgovornost do okolja in družbe ter odgovorno upravljanje – ali s kratico ESG (ang. Environment, Social, Governance).
Prehod v trajnostno gospodarstvo ne bo ravna cesta. A kot se je izkazalo že v letu 2022, trajnost prinaša priložnosti ter zmanjšuje odvisnost od držav, ki svetu zagotavljajo fosilne vire energije.
Kaj lahko pričakujemo v 2023
Vsi vidiki trajnostnega razvoja bodo zagotovo pomembno zaznamovali tudi leto 2023. V Evropi lahko pričakujemo dodatne investicije v znanje in sredstva za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter nadaljnja prizadevanja Evropske unije, držav in podjetij za razogljičenje družbe.
V drugi polovici leta naj bi se inflacija začela postopoma zniževati, a bo tudi ob koncu leta 2023 še vedno oddaljena od ciljne ravni 2 odstotkov. Hkrati lahko pričakujemo, da bo Evropska centralna banka dodatno zvišala obrestno mero, kar utegne neugodno vplivati na investicije in trošenje. A kaj, ko drugega učinkovitega vzvoda za zniževanje inflacije preprosto ni.
Na področju finančnih investicij bo ključno vprašanje, kdaj se bo zgodil odboj. Tisti, ki ga bo najtočneje predvidel, si lahko obeta nadpovprečne donose. Za vse ostale pa še vedno velja zlato pravilo strategije DCA – investirajte redno in po malem, tudi kadar so finančni trgi v znamenju medveda.