Zlato je sredi krepkega leta

Na kapitalskih trgih je za nami konec turbulentnega meseca julija in začetek avgusta, ko smo na delniških trgih doživeli že kar nekoliko pričakovan tehnični popravek. V teoriji je vsaka taka negotovost pospremljena z begom kapitala v »varen pristan« – zlato. Če gledamo korelacijo gibanja zlata in gibanja delniškega indeksa S&P500, lahko vidimo, da tudi zlato ni ušlo korekciji v zadnjih treh tednih – le nekoliko manj izrazita je bila.

Vpliv inflacije in obresti
V trenutni situaciji bi na pozitivno vrednost zlata lahko vplivale geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu – in to je verjetno dejavnik, ki drži ceno zlata na relativno visoki ravni. Na drugi strani pa je močan dejavnik tudi inflacija, ki se umirja tako v ZDA kot tudi na stari celini – kar zmanjšuje privlačnost zlata kot sredstva za realno ohranjanje vrednosti premoženja v primeru visoke inflacije.

INFOGRAFIKA: Delo

Seveda pa imajo določen vpliv ne ceno zlata tudi obrestne mere glavnih centralnih bank. Evropa jih je že začela zniževati, po vsej verjetnosti se bo to zgodilo tudi v ZDA, in sicer po septembrskem zasedanju. Nižje obrestne mere naj bi v osnovi pozitivno vplivale na ceno zlata, saj nižji donosi v naložbah s fiksnim donosom (kamor lahko štejemo obveznice) zmanjšujejo privlačnost držanja naložb v njih in povečujejo privlačnost alternativnih naložb – kamor lahko štejemo delnice in tudi zlato. Trenutna cena zlata za unčo znaša nekaj manj kot 2400 ameriških dolarjev, številni analitiki pa ceno zlata v zadnjem kvartalu letošnjega leta vidijo pri okrog 2500 dolarjih. Še eno podporo ceni zlata ustvarjajo tudi centralne banke z neposrednimi nakupi zlata – ti se povečujejo od leta 2022. Z nakupi izstopa predvsem kitajska centralna banka, ki tako predstavlja veliko podporo na strani povpraševanja.

Nafte tveganja niso podražila
Nekoliko drugačna pa je zgodba pri črnem zlatu. Od začetka julija je namreč gibanje cene nafte v izrazito negativnem trendu. Nafta brent se je tako od začetka julija pocenila že za več kot deset dolarjev za sod. Vmes so se sicer dogajali določeni pozitivni premiki – predvsem zaradi bojazni glede eskalacije spora med Iranom in Izraelom.

Vseeno se ta tveganja niso uresničila. Oziroma, povedano drugače – to se ni pokazalo pri oteženi dobavi nafte z Bližnjega vzhoda. Na drugi strani so se zaloge nafte v ZDA znižale bistveno bolj od pričakovanj analitikov – zadnji odčitek kaže upad za 3,7 milijonov sodov, medtem ko so analitiki pričakovali upad za 1,6 milijona sodov.

Ta podatek nam kaže, da je povpraševanje realnega gospodarstva po nafti še vedno močno, ker nekako ovrže strahove glede recesije, ki so povzročili nedavno korekcijo na kapitalskih trgih. Seveda pa ostajajo tradicionalna tveganja – geopolitična situacija na Bližnjem vzhodu ter v severni Afriki in pa tudi sezona orkanov v ZDA. Ta traja do konca novembra in lahko hitro obrne trend cene nafte navzgor zaradi šokov na strani ponudbe.