Zlati teden na Kitajskem

Konec septembra je kitajska centralna banka sporočila, da namerava izvesti vrsto ukrepov, s katerimi bi spodbudili gospodarstvo, predvsem nepremičninski sektor, ki je že dalj časa v krizi.

Eden najpomembnejših instrumentov kitajske centralne banke je obvezna rezerva, ki jo morajo banke držati pri centralni banki. To so znižali za 50 bazičnih točk. S tem je bilo sproščenih okoli bilijon juanov likvidnih sredstev (približno 130 milijard evrov), kar naj bi se namenilo za financiranje nakupov stanovanj in nepremičninskih projektov.

Ukrepi centralne banke
Do konca leta naj bi se obvezna rezerva še zmanjšala, če bo to potrebno. Sedem dnevna repo obrestna mera je bila znižana za 20 bazičnih točk, z 1,7 na 1,5 odstotka, kar je bilo celo nekoliko več, kot je pričakoval trg. Obenem so za 50 bazičnih točk znižali tudi obrestne mere na hipotekarna posojila. S tem so ciljali neposredno na večjo potrošnjo, saj bo posameznikom, ki imajo hipotekarne kredite, po odplačilu obrokov kredita ostalo več in ta sredstva bi lahko namenili za potrošnjo, nižje obrestne mere pa naj bi spodbudile nakupe nepremičnin.

Znižan je bil tudi obvezni polog pri nakupu druge nepremičnine, in sicer s 25 na 15 odstotkov. Zaradi krize na nepremičninskem trgu je na Kitajskem ostalo neprodanih kar precej stanovanj, zato tudi cena obstoječim nepremičninam pada. Ker Kitajci ne smejo investirati v tujino oziroma to lahko storijo le v omejenem obsegu, so nepremičnine in depoziti glavni način investiranja prihrankov, tako da je od 60 do 70 odstotkov prihrankov gospodinjstev v nepremičninah. Ker cena nepremičnin pada, se ljudem zmanjšuje premoženje, zato trošijo manj, to pa zavira gospodarsko rast.

Najava spodbujevalnih ukrepov je bila za investitorje znak, da se bo zgodil preobrat v ekonomski politiki, ki do zdaj ni bistveno posegala v reševanje težav na nepremičninskem trgu. To je tečaje delnic pognalo navzgor. Do ponedeljka, 7. oktobra, je tako delniški indeks kitajskih delnic, uvrščenih na borzo v Hongkongu (HSCEI), pridobil 30 odstotkov vrednosti, merjeno v lokalni valuti. V torek, 8. oktobra, pa je prišlo do korekcije.

Razočaranje nad proračunom
Monetarni paket spodbujevalnih ukrepov je bil samo del ukrepov, ki so jih pričakovali investitorji. Drugi del ukrepov, ki bi bil namenjen neposredno povečanju potrošnje, naj bi prišel iz državnega proračuna. Ta del ukrepov naj bi bil objavljen po tako imenovanem zlatem tednu, ki traja prvih sedem dni v oktobru in je državni praznik. Že v torek, po prazniku zjutraj, je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri naj bi objavili, s kolikšno vsoto in kako bo država spodbudila potrošnjo. Bili so razočarani. Razen manjšega zneska prerazporeditve proračunskih sredstev iz leta 2025 v leto 2024 ni bilo omembe vrednih ukrepov.

Delniški indeks HSCEI je ta dan izgubil deset odstotkov vrednosti. Največ so izgubile delnice v sektorjih nepremičnin, potrošnih dobrin ter telekomunikacij, ki so v dveh tednih pred tem tudi najbolj zrasle. Delnice so doživljale izgube še v sredo, medtem ko so na četrtkovem trgovanju spet zrasle, v upanju, da bo država vseeno monetarnim ukrepom dodala še fiskalne. Volatilnost na trgu se tako nadaljuje.