Zdaj vemo, da višje cene niso samo ciklične

Objavljeni podatki o aprilski inflaciji v ZDA so bili na pričakovanih ravneh. Inflacija na letni ravni se je s šestih odstotkov v februarju znižala na pet odstotkov v marcu, pri čemer je bila jedrna inflacija, ki izključuje vpliv energentov in prehrane, višja, 5,6-odstotna.

V Evropi številke ostajajo večinoma višje in bolj trdovratne, kot bi pričakovali. Podatke o inflaciji budno spremljajo centralne banke, ki z dvigovanjem obrestnih mer za zdaj ne dosegajo popolnoma želenih rezultatov zniževanja inflacijskih pritiskov.

Kljub zniževanju inflacije so inflacijski pritiski lahko trdovratnejši na daljši rok, saj so se zadnji dve leti krepile strukturne spremembe v gospodarstvih. Zato narava tokratne inflacije poleg ciklične vsebuje tudi strukturno komponento. Slednja vključuje dejavnike, kot so neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, deglobalizacija, demografija, razogljičenje ... Strukturna inflacija je trdovratnejša in se ji je težko zoperstaviti ob odsotnosti temeljnih sprememb v gospodarstvu. Takšne spremembe terjajo več časa.

Centralne banke ravnajo previdneje
Opazno je, da ukrepi centralnih bank postajajo milejši, nekatere so dvige ključne obrestne mere tudi že začasno prekinile. Ker je bil tokratni pristop centralnih bank agresiven, učinkov ostrejših finančnih pogojev ekonomije še ne zaznavajo v polni meri. Tovrstni ukrepi delujejo z zamikom. Dilema, kako naprej, bo prisotna še nekaj časa. Čezmerna zaostritev finančnih pogojev bi prizadela rast, prezgodnja ustavitev zaostrovanja bi na drugi strani signalizirala opustitev boja z inflacijo in morda ponovno okrepila inflacijska pričakovanja.

In kako se v takšnem okolju obnašajo investitorji? Stanje gospodarstva vpliva na njihov odnos do tveganja, obrestne mere pa vplivajo na zahtevane stopnje donosa (višja, ko je obrestna mera, večja premija za tveganje se zahteva, to pa znižuje vrednotenja trgov). Monetarna politika, ki za zdaj ostaja restriktivna, bo predvidoma dosegla vrh obrestnih mer v prihodnjih mesecih v ZDA ter v drugi polovici leta v Evropi, kar bo stabiliziralo vrednotenja trgov.

To je dober signal za apetit po tveganih naložbah, ki bi ga lahko zmotila le močnejša recesija, te pa po zdaj dostopnih podatkih ne pričakujemo. Tudi obveznice, ki so lani doživele enega največjih padcev v zgodovini, s stabilizacijo obrestnih mer pridobivajo privlačnost. Vrednotenja borznih trgov so relativno privlačna, kar zmanjšuje potencial večjega upada borznih tečajev in nudi dobro osnovo za dolgoročnejše investiranje.
Bojazni pred močnejšim poslabšanjem poslovanja podjetij za zdaj še ni. Kazalniki poslovanja (profitne marže, donosnost kapitala) se nekoliko znižujejo, vendar ostajajo na visokih ravneh, močnejšega upada dobičkov ni na vidiku.