ZDA prestol lahko predajo le z zavestno odločitvijo

Prejšnji teden so ZDA objavile rezultate okrevanja ekonomije za prvo četrtletje letošnjega leta. BDP je zabeležil 6,4-odstotno rast (na letni ravni). Najvišjo po letu 1984. Večino rasti so prispevali izdatki za osebno potrošnjo (PCE). V veliki meri lahko te nakupe (oz. rast) pripišemo spodbudam. Ameriški ekonomiji do pred pandemične ravni manjka zgolj še en odstotek. Sodeč po trenutnem, bo ta referenčna točka do konca letošnjega leta močno presežena.

ZDA z uspešnim izvajanjem programa za zajezitev COVIDA-19 namreč pospešeno ustvarjajo pogoje za nadpovprečne rasti tudi v naslednjih četrtletjih. Velik prispevek se pričakuje s strani storitvenega sektorja oziroma potrošnje storitev. Iz sporočila zadnjega (aprilskega) zasedanje Feda je tudi razvidno, da monetarna politika ostaja še naprej nespremenjena in spodbudna. Sporočilo ameriškega predsednika Joeja Bidna ob sklenitvi 100. dne mandata pa je bilo, da so ZDA pripravljene na vzlet in nove sanje.

Zdi se, da je prebujanje ameriške ekonomije iz »kome« potekalo uspešno, učinkovito in bolje od pričakovanj. Ob koncu leta 2021 bi ameriška ekonomija lahko dosegla raven, na kateri bi bila, če pandemije ne bi bilo. Je pa res, da je bilo za zdravljenje »bolnika«, porabljenih nepredstavljivo veliko nekonvencionalnih »zdravil«, katerih stranski učinki niso poznani. Zato je morda namigovanje profesorja Krugmana na mestu. In sicer da je s končno sodbo uspešnosti zdravljenja vendarle smiselno počakati še nekaj časa, da se pokažejo morebitne druge »patologije« ekonomije, ki s COVIDOM-19 niso povezane.

Kakor koli ZDA bodo letos zabeležile najvišjo rast med vsemi razvitimi ekonomijami. Kitajska bo najhitreje rastoče gospodarstvo med ekonomijami v vzponu, saj Indiji zaradi izjemnega zagona drugega vala pandemije trenutno ne kaže dobro. Sprva je bilo videti, da bo Kitajska zaradi pandemije pospešila krčenje zaostanka za razvitostjo ZDA in resneje ogrozila primat ZDA. S hitrim okrevanjem so ZDA takšno možnost preprečile.

Tempo zasledovanja bo počasnejši kot v preteklih letih. Ostaja pa neizogibno, da bo velikost kitajske ekonomije v prihodnjih nekaj letih presegla velikost ekonomije ZDA. 1,4 milijardni populaciji, se po tem kriteriju, ne da zoperstavljati v neskončnost.

ZDA so med pandemijo z ukrepi in politiko nakazale, da bodo naredile vse, kar bo potrebno, da zadržijo vlogo globalnega vodje. Poleg partnerstev nameravajo ohranjati inovativnost in tehnološko naprednost, s čimer so bile ZDA vodilna sila sveta približno 150 let in ostajajo še danes.

Ni naključje, da imajo ZDA trenutno 7/10 oziroma 14/20 najvrednejših podjetij na svetu (tržna kapitalizacija odraža tudi prihodnje razvojne možnosti podjetij). Pohvalijo se lahko s petimi največjimi in tehnološko najnaprednejšimi giganti na svetu (Apple, Microsoft, Amazon, Alphabet in Facebook). Nad drugi strani ima Kitajska v elitni deseterici le dva tovrstna predstavnika: Tencent (na sedmem mestu) in Alibabo (na desetem mestu). Sta tudi edina kitajska predstavnika med elitno dvajseterico.

Predstava je sicer nepopolna, saj na kapitalskem trgu niso prisotna močna kitajska državna podjetja. Je pa jasno, da krepitev nadzora nad 1,4 milijardno populacijo, intelektualno elito, najuspešnejšimi zasebnimi podjetji (npr. Tencent in Alibaba, ki naj bi predstavljala grožnjo kitajski državni varnosti, kot si jo zamišlja partija) in številnimi drugimi sferami, ki ga izvaja ena stranka, en človek, ne predstavlja temeljev za dosego ravni produktivnosti, inovativnosti, razvitosti ekonomije, kot jo beležijo ZDA.

Tudi ko ne bodo več največje gospodarstvo, bodo ZDA lahko zadržale status No. 1 oziroma globalnega vodje še dolgo časa. Največji sovražnik so lahko predvsem same sebi. Izguba statusa ne bi predstavljala usode ZDA, temveč njihovo izbiro.