V znamenju rasti

Ameriške delnice so se dražile, ker se je pretirani strah pred morebitno recesijo z začetka meseca polegel, verjetnostnih scenarijev recesije, ki jih napovedujejo analitiki, pa je iz tedna v teden manj. Drugi pomemben razlog za rast delnic pa so podatki o poslovnih rezultatih drugega četrtletja. Dobički podjetij iz indeksa S & P 500 so se v primerjavi z lani povečali za 10,9 odstotka, kar je pomenilo tudi največjo rast po koncu leta 2021. Spodbudni so bili tudi podatki o inflaciji, saj je potrošniški indeks upadel pod tri odstotke (natančno 2,9 odstotka), kar se je zgodilo prvič po skoraj treh letih. Upadanje inflacije je okrepilo pričakovanja, da bo ameriška centralna banka septembra znižala obrestne mere. Umirjanje inflacije je za sabo potegnilo tudi zniževanje donosnosti referenčne desetletne obveznice. Do konca leta bi lahko dočakali še najmanj eno, morda tudi dve znižanji obrestne mere. Nekoliko slabši podatki s trga nepremičnin niso imeli vpliva. Število gradbenih dovoljenj se je prvič po pandemiji spustilo pod 1,4 milijona, število začetih gradenj pa je prav tako upadlo na najnižjo raven v zadnjih štirih letih.

Rast je bilo zaznati tudi na evropskih borzah, poganjala so jo predvsem okrepljena pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestne mere Evropske centralne banke (ECB). Ta je prvo znižanje sprejela že junija. Gospodarstvo evrskega območja ostaja trdno, v drugem četrtletju je doseglo 0,3-odstotno rast, kar je enako kot v prvem četrtletju. Rast v Franciji, Italiji in Španiji je nadomestila nepričakovano krčenje v Nemčiji. Nekaj podobnega se je dogajalo v Veliki Britaniji, tudi tam se inflacija umirja, kar daje prostor za zniževanje, gospodarstvo pa raste.

Japonski trg je v minulem tednu pridobil največ (Nikkei denimo 8,7 odstotka), pocenila pa se je valuta, kar je koristilo izvoznikom. Japonski BDP se je v drugem četrtletju okrepil nad pričakovanji (0,8-odstotna rast), to pa je delniškim trgom vlilo dodaten optimizem. Na letni ravni so tako dosegli 3,1-odstotno rast. Ta je posledica povečanja zasebne porabe in okrepitve naložb v gospodarstvu.

Delnice so se dražile tudi na Kitajskem, kljub temu da je bila gospodarska aktivnost nekoliko šibkejša od pričakovane. Industrijska proizvodnja se je julija v primerjavi z istim mesecem lani povečala za 5,1 odstotka, medtem ko je bila nekoliko nižja kot junija letos, ko je znašala 5,3 odstotka. Šibkejša rast je posledica manjše prodaje v avtomobilski panogi. Močno so se znižale naložbe v nepremičnine, in sicer za 10,2 odstotka na letni ravni. Julija so izrazito upadla tudi nova bančna posojila, obsegala so 260 milijard juanov, kar je občutno manj kot junijskih 2130 milijard juanov.

Skupno vsem pomembnejšim trgom je, da inflacijske stopnje še vedno upadajo in da gospodarstva ne kažejo znamenj recesije. Krepko pa so se zvišala pričakovanja, zato lahko centralne banke začnejo cikel postopnega zniževanja obrestnih mer.