V pričakovanju znižanja obrestnih mer

Zenska v blizini stavbe Evropskega parlamenta v Strasourgu 1.9.2024

Signali določevalcev denarne politike Federal Reserve gredo v smer, da je prišel čas prilagoditve.

V preteklem tednu na svetovnih delniških trgih ni bilo izrazitejših premikov, ne glede na nekatere napovedi centralnih bank in objave makroekonomskih podatkov. Tako so delniški indeksi ostali na ali blizu rekordnih vrednostih.

V Združenih državah Amerike je bil v ospredju dogajanja govor predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) na letnem ekonomskem simpoziju v ameriškem letovišču Jackson Hole. Iz njegovega govora je bilo mogoče razbrati, da je »prišel čas, da se denarna politika prilagodi«, kar pomeni, da se bo pričakovani cikel zniževanja obrestnih mer začel uresničevati tudi v ZDA, najverjetneje že na septembrskem srečanju centralnih bančnikov.

Fed se pripravlja na reze
Da se lahko začne cikel zniževanja obrestnih mer, potrjujeta trend zniževanja inflacije in razmere na trgu dela. Inflacija se je medtem znižala na 2,9 odstotka, kar je prvič po skoraj treh letih. Nastopu Jeroma Powella je sledila tudi objava zapisnika prejšnjega sestanka Feda, iz katerega je prav tako razvidno, da velika večina članov odbora za odprti trg meni podobno ter da je septembrsko znižanje »verjetno primerno«.

Skoraj brez vpliva na trge je bila objava ocene avgustovske gospodarske aktivnosti, iz katere je bilo jasno, da se proizvodni sektor še spopada s težavami, precej boljša situacija pa je v storitvenem sektorju, ki je tudi po obsegu večji. V nepremičninskem sektorju se je prodaja nepremičnin nekoliko povečala, kot je bilo tudi pričakovano, in s tem se je prekinil niz štirimesečnih padcev.

Sredi preteklega tedna je poslovne rezultate objavilo tudi podjetja Nvidia. To je za zdaj eno najpomembnejših tehnoloških podjetjih, z izjemnimi rastmi, prevlado na trgu polprevodnikov za umetno inteligenco in pomembnim vplivom na dogajanje v celotnem sektorju. Rezultati so presegli pričakovanja, je pa podjetje omenilo »več izzivov« v proizvodnji nove generacije čipov, kot je bilo prvotno pričakovano, zato ta informacija takoj po objavi ni bila dobro sprejeta.

Rast v Evropi, ne pa v Aziji
V Evropi so delniški indeksi bolj ali manj pridobivali vrednost. Delniški indeks STOXX Europe 600 je pridobil približno 1,3 odstotka, kar je posledica pričakovanj, da bosta tako Fed kot tudi Evropska centralna banka (ECB) znižala obrestne mere. Nemški DAX, francoski CAC 40 in italijanski FTSE MIB so prav tako zaznali rast.

Poslovna aktivnost evroobmočja se je avgusta nekoliko izboljšala, k temu je zaradi pozitivnega učinka olimpijskih iger v Franciji pripomogel predvsem storitveni del. Sicer pa proizvodni sektor v evroobmočju še naprej ne kaže znakov opaznejšega okrevanja.

Nekoliko drugačna slika je bila na japonskem in kitajskem delniškem trgu. Prvemu se vrednost v tem tednu ni spreminjala, medtem ko je drugi nekoliko izgubljal. Ne glede na določene dvome na trgu je guverner japonske centralne banke potrdil, da bodo nadaljevali postopno normalizacijo denarne politike, saj se makroekonomski podatki, ki bi zahtevali spremembo začrtane smeri, niso spremenili. Kitajska centralna banka je ohranila obrestno mero nespremenjeno, kar pomaga bančnemu sektorju pri ohranitvi profitnih marž.

Svetovni finančni trgi so torej v preteklem tednu izražali raznovrstne gospodarske razmere predvsem pa pričakovanja glede prihodnjih ukrepov centralnih bank, kar je vplivalo na premike tako na delniških kot tudi na obvezniških trgih. Prihajajoče odločitve centralnih bank bodo ključne za nadaljevanje začetega trenda rasti.