Triglav Skladi Stockcast in Živa Jezernik: Trajnostni razvoj

Pozdravljeni ljubitelji investiranja, trajnosti in vsega, kar povezuje ta dva svetova. Dobrodošli v novo sezono vašega podcasta Triglav Skladi Stockcast. V prejšnji sezoni smo raziskovali dinamiko svetovnih trgov in skrivnosti uspešnega investiranja, sedaj pa se vračamo z vsebinami, ki so bolj aktualne kot kdajkoli prej – trajnostjo. Danes imamo čast gostiti izjemno gostjo Živo Jezernik, strokovnjakinjo za trajnostni razvoj na področju vzajemnih skladov. V svetu, kjer se vse bolj zavedamo pomena trajnostnega razvoja in kjer se finančni sektor sooča s številnimi izzivi, je Živa v naši družbi ena izmed tistih specialistov, ki postavlja smernice in oblikuje prihodnost našega trajnostnega razvoja.

Matjaž: Pozdravljena Živa.

Živa Jezernik: Zdravo, Matjaž. Hvala za vabilo.

Alexandr: Živijo, lepo pozdravljena. Moram priznati, da sva zelo vesela, da si danes z nami.

Živa Jezernik: Hvala, Alexandr, tudi jaz. Z veseljem spremljam vse vajine podcaste in so res super vsebine.

Matjaž: Hvala, Živa. Pa če gremo lahko kar k prvemu vprašanju. Kaj je zate trajnost, kako bi to opredelila? Kakšna je tvoja definicija trajnosti?

Živa Jezernik: Super vprašanje. V zadnjem času kar pogosto poslušamo o trajnosti, o ESG in podobnih izrazih. Kaj pa to pravzaprav zares pomeni? Razlaga je pravzaprav precej enostavna. Gre za način našega delovanja, za način našega življenja, ki nam omogoča, da lahko kot človeštvo zadovoljujemo svoje potrebe in s tem tudi ne ogrožamo zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.

Alexandr: Kako pa bi povezala trajnost industrije investiranja, bolj konkretno industrijo vzajemnih skladov. Kje je ta povezava – je močna, šibka?

Živa Jezernik: Ta povezava se spreminja. V preteklih desetletjih je namreč kar nekaj časa veljalo, da je investiranje namenjeno predvsem temu, da z določenim vložkom, dosežemo kar največji možen donos. To pomeni, da so vlagatelji, in potem tudi v njihovem imenu finančne institucije, pravzaprav iskali investicije, ki bi lahko prinesle največji možni finančni donos. V tem kontekstu upoštevanje morebitnih negativnih vplivov na okolje, družbo, kršitev človekovih pravic, niti ni bilo nekaj, kar bi zahtevalo posebno pozornost. Se pa seveda v zadnjih desetletjih naše razumevanje sveta in okoliščin pomembno spreminja. Vidimo, zaznavamo, da bodo t. i. trajnostni dejavniki vedno pomembneje in pogosteje vplivali na naše življenje, na naše investicije in tudi na njihovo vrednost. Iz tega naslova se je potem iz t. i. klasičnih financ razvil tudi pojem trajnostnih financ, kjer gre za način sprejemanja investicijskih odločitev, ki poleg ostalih dejavnikov upošteva tudi trajnostne vidike. Če mogoče še pogledamo, kakšen je pogled za naprej. Glede na to, da se to področje zelo hitro razvija, tako regulatorne institucije kot same finančne institucije in tudi vlagatelji tovrstnim dejavnikom pripisujejo vedno več pomena, lahko tudi pričakujemo, da se bo sčasoma zgodilo, da niti ne bomo več govorili o pojmu trajnostnih financ, ampak da bo upoštevanje tovrstnih vidikov nekaj običajnega ter da se bosta področji t. i. poimenovanih klasičnih in trajnostnih financ pravzaprav ponovno združili v enoten koncept.

Matjaž: Kakšne pa so sedaj glavne ovire za večjo vključenost trajnostnih praks v industriji vzajemnih skladov?

Živa Jezernik: Mogoče se dostikrat niti ne zavedamo, da se je v preteklih letih na tem področju res ogromno naredilo in razvilo. Tako na primer, če pogledamo trg evropskih vzajemnih skladov, lahko trenutno opazimo, da že več kot polovica naložb pri sprejemanju investicijskih odločitev upošteva trajnostne vidike. To je torej velikanski premik. Kje bi lahko rekli, da je ovira, da se te spremembe ne dogajajo še hitreje in močneje? Razloge za to verjetno lahko iščemo v podobnih okoliščinah, kot to velja tudi za ostale panoge. Če gledamo področje energetike, avtomobilske industrije in tako naprej - ljudje se namreč precej težko spreminjamo, imamo neke ustaljene načine delovanja, poslovanja. Te spremembe se ponavadi ne dogajajo tako hitro in učinkovito, kot bi si mogoče v nekem idealnem svetu želeli.

Matjaž: Se potem podjetja, ki so v lasti različnih skladov, ki zasledujejo trajnostne cilje, spreminjajo zaradi tega?

Živa Jezernik: Moj odgovor bi bil vsekakor. Na splošno velja, da je finančna industrija tista, ki ima izjemno pomembno vlogo v tako imenovanem zelenem prehodu. Se pravi v smeri ustvarjanja bolj trajnostne prihodnosti. Zakaj? Mi kot panoga investiramo v projekte oz. podjetja, ki se šele bodo zgodili v prihodnje. S tem vplivamo na to, kakšna ta prihodnost bo. Vsakič, ko sprejmemo investicijsko odločitev, s tem tudi opravimo izraz podpore oz. izražamo odsotnost le te določenim načinom delovanja teh podjetij, v katere vlagamo.

Alexandr: Prej sem omenjal tudi regulacijo in zakonodajo. Bi mogoče kaj izpostavila, se ti zdi to, kar se na tem področju dogaja, ustrezno, primerno? Ali mogoče kaj primanjkuje?

Živa Jezernik: Hvala Alexandr, zelo zanimivo vprašanje. Toliko kolikor jaz spremljam področje trajnostnega financiranja in tudi sicer zelenega prehoda, razumem kontekst na sledeč način. Dokler smo bila podjetja, finančne institucije pa tudi posamezniki prepuščeni prostovoljnim iniciativam, da svoj način delovanja spremenimo, to na žalost ni prineslo nekih želenih rezultatov. Tovrstne iniciative niso dosegle večjega dosega in tudi ne širšega poslovnega okolja. Ko je prišlo do sprememb, tukaj govorim predvsem na nivoju Evropske unije, jasno zastavljenih ciljev Evropskega zelenega dogovora in iz tega izhajajočega zakonskega oz. regulatornega okvirja, pa je to pomenilo začetek na neki način tektonskih premikov, najprej na področje finančne industrije, ki se potem prelivajo v realni sektor. Na žalost se je izkazalo, da smo očitno potrebovali neke minimalne standarde delovanja, neko jasno usmeritev, da je na to pot sprememb potrebno stopiti. Seveda pa kot vedno ta pravila, ta regulativa niso brezhibni, niso idelani. Lahko najdemo marsikaj, kar bi si morda želeli, da je drugače, gre pa vsekakor za korak v pravo smer. Prepričana sem, da se bodo ta pravila v prihodnjih letih, desetletjih tudi precej jasno izkristalizirala in bodo mogoče tudi začetne težave, vsaj v večji meri, odpravljene, tako da bo lahko s tem okvirjem dosežen tudi končni cilj, ki pa je prehod na drugačen način poslovanja.

Matjaž: Agendo 2030 za trajnostni razvoj je leta 2015 prejelo 193 držav članic Združenih narodov. Z njo so opredelili 17 razvojnih ciljev, da bi zgradili okvir globalnega razvoja. Ti cilji predstavljajo univerzalni okvir za odpravo revščine, zaščito planeta in zagotavljanje blaginje za vse ljudi do leta 2030. Ti cilji so konkretnejši in merljivi. Zanima me, katere cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov zasledujemo v naši družbi, kako smo se za to odločili in kako se to odraža tudi na naših portfeljih.

Živa Jezernik: Res je, poleg Evropskega zelenega dogovora, je zelo pomemben mednarodni okvir v smeri trajnostnega delovanja, tudi omenjenih 17 ciljev Združenih narodov. Ko smo se v naši družbi odločili, da gremo v strateško spremembo, na neki način v transformacijo našega delovanja v smeri trajnostnega poslovanja, smo zelo jasno definirali našo trajnostno strategijo. Ta trajnostna strategija ne opredeljuje samo tega, kako bomo te cilje dosegli, ampak je v veliki meri namenjena tudi temu, da pojasnjujemo, zakaj to počnemo. Moje mnenje je namreč, da se je vseskozi potrebno vračati k vprašanju: “Zakaj?”. Če se preveč usmerimo na vprašanje: “Kako?” se nam lahko v kompleksnem svetu kar hitro zgodi, da skrenemo s poti, nam zmanjka motivacije in se lahko potem spremembe prehitro ustavijo. Eden od korakov pri vprašanju: “Kako?” oz. celo eden izmed prvih v naši družbi, pa je bilo tudi to, da smo si želeli biti konsistentni in kredibilni v tem, kaj na področju trajnosti počnemo tudi mi kot družba. Se pravi, da smo najprej mi tisti, ki delujemo trajnostno, in takšni smo, potem v naslednjih korakih pa je seveda tudi smiselno in ustrezno pričakovati, da to lahko pričakujemo od naših naložb. V ta namen smo opredeli politiko trajnostnega poslovanja, kjer smo jasno definirali šest ciljev Združenih narodov, h katerim lahko s svojim delovanjem prispevamo. Izbrali smo jasno merljive kazalnike za opredelitev načina, kako lahko doseganje teh ciljev spremljamo.

Živa Jezernik: Ključna področja so dostojno delo in gospodarska rast, naslavljanje podnebnih ukrepov in s tem klimatskih sprememb, enakost spolov, kakovostno izobraževanje, zdravje, dobro počutje in pa odgovorna poraba. Te cilje je bilo potrebno definirati tudi zaradi tega, da bolj jasno opredelimo, kaj za nas kot družbo trajnost pomeni. Javnost je namreč zelo vseobsegajoči koncept in lahko za marsikoga pomeni tudi različne, celo med seboj izključujoče se stvari. Tukaj na primer jaz rada večkrat povem primer, da lahko neki sklad s pozitivnim vplivom v lasti konzervativnih vlagateljev tak pozitivni vpliv meri na način, da vlaga v družbe, ki preprečujejo uporabo kontracepcijskih sredstev. Medtem ko na primer določen sklad v lasti liberalnih vlagateljev lahko želi dosegati ravno nasprotni cilj. V ta namen, da bi zožili našo pozornost in da bi lahko bili bolj uspešni pri doseganju naše trajnostne transformacije, smo definirali omenjenih 6 trajnostnih ciljev, ki so podlaga za našo politiko odgovornega investiranja. V naši politiki odgovornega investiranja se tako na področju okolja primarno v tem trenutku osredotočamo na področje podnebnih sprememb. Verjamemo namreč, da je to tisti največji, najbolj pereči problem človeštva in sveta, s katerim se dandanes soočamo, in ga je treba primarno nasloviti. To ne pomeni, da nismo mnenja, da ostali okoljski vidiki niso zelo pomembni, zelo pereči. Velja tudi, da bomo v prihodnjih letih naši politiki odgovornega investiranja dodajali tudi druge okoljske vidike.

Alexandr: Problematika trajnostnega razvoja in konkretno trajnostnega investiranja ter  trajnostno usmerjenega delovanja investicijskih družb. Ta problematika je zelo kompleksna in zahteva kar veliko razmišljanja, tudi izobraževanja. Bi izpostavila, kaj smo mi v družbi naredili na tem področju? Torej, kakšni so bili ti koraki, ki so bili potrebni, da smo sploh prišli do tega, da govorimo skupni jezik in da lahko oblikujemo svoje lastno stališče.

Živa Jezernik: Kot tudi sam veš, saj si v naši družbi nosilec mislim, da največjega števila mednarodnih priznanih certifikatov, je bil ena od prvih korakov ravno to, da smo si priznali, da je trajnostno investiranja za nas nekaj novega. Gre za široko, kompleksno, zahtevno področje in pomembna podlaga, da se lahko naslavljanja takih poslovnih izzivov uspešno lotiš, je vsekakor neka skupna podlaga znanja. Zato je bil eden od prvih korakov naše trajnostne strategije, da smo si želeli pridobiti več znanja iz tega področja. Tako imamo danes v naši družbi kar 8 – se pravi, če pogledamo na to, da je v naši družbi približno 70 zaposlenih, torej več kot 10 % zaposlenih, mednarodno priznanih certifikatov iz tega področja. Od CESGE (Certifikata evropskega združenja analitikov) do ESG CFA certifikatov, GARP certifikata za področje klimatskega investiranja in pa certifikatov frankfurtske ekonomske šole. Tukaj mogoče niti ne gre za papir ali za certifikate, kot se včasih sliši, ampak gre res za grajenje temeljev razumevanja, kaj trajnost je, na kak način se jo lahko ustrezno naslavlja, zato da iz teh konceptov nastane neki skupen način razumevanja, pojmovanja. Način, kako lahko začneš skupaj naslavljati težave in potem vse te tematike opredeliti kot specifične za tvojo družbo, specifične za tvoj način investiranja, da jih potem lahko tudi ustrezno implementiraš. Poleg izobraževanja teh posameznikov, ki ste nosilci tega trajnostnega prehoda v naši družbi, smo res velik poudarek dali tudi na izobraževanje vseh zaposlenih. To pomeni, da smo vseskozi kontinuirano izobraževali vse zaposlene o naši trajnostni strategiji, o tem, zakaj to počnemo, kako to počnemo, kateri koraki so bili uspešni. Zaposlene smo vključevali tudi v samo definiranje naših ciljev, ki jih želimo dosegati. To izobraževanje postaja vedno bolj specifično, saj smo v vmesnem času razvili tudi politiko odgovornega investiranja. Ta znanja tako kontinuirano prenašamo tudi na vse naše sodelavce in tudi na širšo skupnost. Kaj pomeni ta širša skupnost – mi sodelujemo s številnimi zunanjimi partnerji in organizacijami. Tako smo na primer v sodelovanju z medijsko hišo Delo sodelovali pri pripravi kapitalskih trgov, prav na temo trajnostnega prehoda. S slovenskim Združenjem družb za upravljanje smo organizirali celodnevni dogodek na temo trajnostnih financ, v sodelovanju s ponudnikom podatkov Bloomberg smo izvajali tovrstna izobraževanja. Večkrat smo bili tudi udeleženci pri predmetih na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer spodbujamo raziskovalno delo študentov na področju trajnostnih financ in trajnostne ekonomije z nagradnim razpisom za najboljša magistrska dela s tega področja.

Matjaž: Kot del našega trajnostnega razvoja smo tudi pristopili načelom Združenih narodov za odgovorno investiranje. Bi lahko kaj več povedala, kaj se je spremenilo s tem pristopom, tej globalni pobudi?

Živa Jezernik: Kot že omenjeno, v naši trajnostni strategiji se nam je najprej zdelo pomembno, da smo kredibilni in konsistentni v našem pristopu k trajnosti. V naslednjem koraku pa smo se odločili, da želimo v tem strateškem obdobju našo celotno produktno paleto prenesti na način, da se pri investicijskih odločitvah upoštevajo trajnostni vidiki. Dodali bi tudi en produkt, ki bo imel pozitiven vpliv na izbran trajnostni cilj. Ker pa smo želeli, da je ta naša odločitev še bolj jasna, javno izražena in podprta, smo pristopili k tako imenovanim smernicam Združenih narodov za odgovorno investiranj. Gre za mednarodno združenje lastnikov finančnega premoženja in upravljavcev finančnega premoženja, ki je trenutno neki zlati standard na svetu. Kjer so pravzaprav udeleženi oziroma so pristopniki, bi lahko skorajda rekli vsi, ki v finančnem svetu nekaj pomenijo. Za nas je bil ta pristop pomemben ne samo z vidika javne zaveze, ampak tudi z vidika pristopa do znanja do kontaktov, ki ga ta organizacija omogoča. Omogoča namreč stike z ljudmi, ki se s tem področjem ukvarjajo, kar je za nas res izjemna priložnost, saj si želimo, da bi se to naše področje še vztrajno nadgrajevalo. Da se ne bi zadovoljili z nekimi manjšimi premiki, kar pa je vsekakor koristno, če imaš kar naprej primerjavo s tistimi, ki so v teh segmentih najboljši.

Tudi sami pri sebi si velikokrat v Sloveniji poiščemo tolažbo – mi smo majhni, mi ne moremo biti konkurenčni. Pristop k taki organizaciji pa ti omogoči ravno to, da lahko najdeš podobna podjetja, podobne velikosti in kompleksnosti, ter si na neki način lahko postaviš tisti cilj, ki bi lahko bil, če bi dejansko na tem področju glede na svoje omejitve bil najboljši, kot je to mogoče. Še tretji zelo pomemben vidik pristopa k tej organizaciji se nanaša na poročanje. Poročanje se velikokrat tudi razume kot način ‘nebodigatreba’. Verjamem, da je ključni del vsake pomembne spremembe omogočati namreč, da res razumeš, kje si na določeni poti, da dobiš tudi neko povratno informacijo za lastni način delovanja in lahko na novo opredeliš svoje pristope.

Organizacija združenih narodov pričakuje od vseh prestopnikov redno letno poročanje. Nudijo tudi zelo dobro povratno informacijo o tem, kaj posamezna družba dela dobro oz. kje so nadaljnje priložnosti za izboljšave. To se nam zdi izjemnega pomena, saj so ocenjevalci izkušeni ljudje in nam bo lahko to omogočilo, da bomo prihodnje še bolj uspešni ter še bolj ambiciozni v naših načrtih.

Alexandr: Ja mogoče z moje strani nekoliko bolj kontroverzno vprašanje, ker sem ga tudi jaz večkrat slišal. A gre tukaj samo za marketing? Zakaj to sploh počnemo? Jaz razumem, zakaj to počnemo, razumem pa, zakaj imajo ljudje taka vprašanja. Kako predstaviti, da je to po eni strani razumljivo, po drugi strani pa, da nam ljudje res lahko zaupajo, da dejansko počnemo in izvajamo to, kar predstavljamo navzven, to, kar med drugim oglašujemo.

V preteklosti smo že videli primere tega, kako so bile investicijske družbe pod žarometi, ker niso bili najbolj spretni pri komunikaciji. Kako se izogniti temu in zakaj sploh do tega prihaja? Ne verjamem, da je to vedno posledica želje, da bi na izkrivljen način predstavljali svoje delovanje s tem, da bi pridobili zaupanje strank. Imaš kakšno mnenje glede tega?

Živa Jezernik: Ja, vsekakor. Zelo pomembno vprašanje. Mi kot finančne inštitucije pravzaprav delujemo na podlagi zaupanja. Kaj je naš poslovni model? Ljudje nam zaupajo svoj denar in mi v njihovem imenu s tem denarjem opravljamo. Zaupanje je tisti ključni pojem, ki si ga moramo prislužiti. Moj pogled je, da če nam ljudje ne zaupajo oz. če si želijo več informacij od nas, je na naši strani, da jim to zaupanje zgradimo, da podamo dodatna pojasnila in upamo, da nam ga bodo stranke pripravljene nuditi. Seveda pa se vseskozi zavedamo, da je to zaupanje zelo krhko in moramo res vseskozi in konsistentno delati na način, da si ga lahko zaslužimo ter ga tudi obdržimo.

Kar se pa tiče trajnosti na splošno, pa se na splošno v javnosti, ne samo toliko vezano na sektor finančnega posredništva, pojavlja res veliko dvomov, vprašanj. To verjetno izhaja tudi iz desetletja načina delovanja naše družbe kot celote, ne samo podjetij. To zaupanje bodo verjetno v celoti morale graditi tudi politične institucije, pravne institucije, šolstvo in tako naprej. Mi pa seveda z veseljem prispevamo svoj delež.

Kar se tiče odločitve, zakaj mi to počnemo. Kot smo že prej omenili, je ravno to vprašanje tisto, ki smo mu namenili zelo veliko pozornosti pri pripravi naše trajnostne strategije. Poleg že omenjene zelo pomembne vloge finančnega posredništva in s tem družb za upravljanje premoženja kot predpogoja za uspeh Zelenega dogovora, smo konkretizirali tudi o tri jasne razloge, zakaj to počnemo na nivoju naše družbe, se pravi nas kot Triglav Skladov. Glede na to, da je prišlo do te velike regulatorne spremembe, ki smo jo že omenjali, smo bili namreč soočeni z dejstvom, da bodo naši stroški regulatornega poročanja enaki, ne glede na to, ali bomo pri svojih odločitvah trajnostne vidike upoštevali ali ne. Na nas pa je bila izbira, ali jih bomo v tem trenutku kljub temu implementirali v naše interne procese in s tem zgradili tudi spremembo? Na ta način pa zmanjšali tudi tveganje ugleda, saj bomo strankam lahko predstavljali, kaj na tem področju dejansko delamo.

Ko smo začeli stopati po korakih te odločitve, je prvo vprašanje, ki se je pojavilo, in ki se pravzaprav še dandanes napove, ko pričneš tovrstne pogovore: “Kaj pa finančni donosi?” Stranke pridejo k nam po finančni donos. Če bomo upoštevali trajnostne vidike, ali se bodo morale stranke le temu odpovedati? Kot že omenjeno, naša pričakovanja sveta se spreminjajo. Vidimo lahko, da tovrstni vidiki zelo pomembno vplivajo na naše življenje, delovanje in s tem tudi na vrednosti finančnih naložb. To pa ni samo naše opažanje, saj je bilo na to temo narejenih res na stotine študij, tako znotraj panoge kot znotraj akademske sfere. Študije so v svojih zaključkih zedinjene, da se ob upoštevanju trajnostnih vidikov ne odpovemo finančnim donosom. Celo nasprotno, na ta način boljše prepoznavamo in merimo materialna tveganja. Ta pa so, kot vemo, v finančnem svetu le druga plat istega kovanca kot finančni donosi. Tovrsten način investiranja je tako tudi po finančnem vidiku v korist našim strankam.

Naslednja pomembna točka, zakaj smo se za tak način delovanja odločili, je povpraševanje s strani strank. Študija PwC iz leta 2021 je nakazovala, da leta 2022, torej preteklo koledarsko leto, v Evropski uniji 83 % institucionalnih vlagateljev (zavarovalnice, pokojninski skladi in itn.) ne bo več pripravljenih investirati v finančne produkte, ki trajnostnih vidikov ne bodo upoštevali. Lahko si le predstavljamo, da je ta številka v letošnjem letu še višja. Razlogi za to so preprosti: po eni strani za te institucionalne vlagatelje velja enak regulatorni okvir, ki je vplival na nas, po drugi strani pa tudi na njihovi strani eksponentno narašča zavedanje in znanje o tem, kako pomembno tovrstni dejavniki vplivajo na naše investicijske odločitve ter na prihodnjo vrednost teh naložb. Pa ne samo institucionalni vlagatelji, tudi fizične osebe iz leta v leta so bolje poučene, bolj se zavedajo pomena teh dejavnikov. Na žalost tudi kot posledica ekstremnih vremenskih dogodkov, ki smo jih priča v Sloveniji – nedavnih poplav, lanskoletnih požarov. Lahko vidimo, da res ti vplivi pomenijo pomembno uničenje tudi finančne vrednosti, tako da se povečuje tudi zavedanje fizičnih oseb. Tu se predvsem izpostavlja mlajše generacije, ki so tako imenovanim nefinančnim vidikom vlaganja še posebej naklonjene.

Zanimivo je, da smo pri opravljanju naših lastnih internih raziskav ugotovili, da je naklonjenost tovrstnim naložbam v Sloveniji zelo izrazita tudi v starostnem segmentu nad 50 let. To so seveda vlagatelji, ki razpolagajo z največjimi presežki finančnih sredstev in do podobnih ugotovitev so prišli v svojih raziskavah tudi študenti Ekonomske fakultete.

Še zadnji, a vsekakor nezanemarljiv dejavnik so spremembe v širši družbi. Imamo Evropski zeleni dogovor, imamo ameriškega predsednika in njihove finančne pakete za spodbujanje zelenega prehoda, imamo mednarodna srečanja COP itn. Seveda smo lahko kritični in večkrat ponovimo, da bi se te spremembe lahko dogajalo hitreje, močneje, pa vendar, če se postavimo nekaj desetletij nazaj, se zdijo te stvari skorajda nepredstavljive. Mi si kot družba želimo biti del teh sprememb, povečati verjetnost njihovega uspeha, ne pa biti le kritičen zunanji opazovalec. Smo del tega širšega okolja in se tega zavedamo ter želimo k trajnostni prihodnosti tudi prispevati toliko, kolikor je to mogoče.

Alexandr: Vsako podjetje vsako vodstvo, če začne o tem razmišljati, če začne iskati povezave, kaj sploh vpliva na odločitve strank kupcev? Kako to podjetje, mogoče ne zdaj, ampak čez 5 ali 10 let, vpliva na ljudi, ki imajo sredstva, ki imajo denar, ki mogoče imajo željo ali pa je nimajo. To pomanjkanje želje, pomanjkanje sredstev, nato lahko podjetje vpliva s svojimi odločitvami. Zakaj tega ni toliko, zakaj tega ni dovolj? Zakaj razmišljamo kratkoročno? Zakaj ne razmišljamo nekoliko bolj kompleksno, ne iščemo povezav, ki se morda pojavijo? Ne čisto takoj, ampak nekje čez 50 let. Je to naš problem hitrega življenja, da samo razmišljamo o tem, kaj se bo zgodilo naslednji teden, naslednje leto, naslednji četrtletje? Se to spreminja ali ostajamo še vedno tam, kjer smo bili 5, 10 let nazaj?

Živa Jezernik: Mislim, da gre za zelo obsežno spremembo, v bistvu bolj, kot morda deluje na prvi pogled. Zelo rada jo pojasnimo nekoliko daljši način. V človeškem svetu poznamo različne tipe problemov: od enostavnega problema, kjer se odločamo po neki binarni odločitvi, da ali ne, do kompliciranega problema oz. nekje na skrajnem repu teh kompleksnih problemov ležijo tako imenovani zlovešči problemi. Mogoče nekoliko neposrečen ali pa posrečen prevod angleškega izraza wicked problems. Gre za probleme, ki nimajo sami po sebi definicije, imajo pa 10 pogojev, ki jih mora posamezen problem izpolnjevati, če ga želimo opredeliti kot takega. Pri prehodu na trajnostni način delovanja je zanimivo, da ta problem vsebuje oziroma ustreza prav vsem izmed teh 10. pogojev. Kaj so ti pogoj? Prvi je, da ga ne moremo jasno definirati. Različni deležniki v tem procesu imajo različen pogled na to problematiko, ki izhaja iz različnih vrednot. Tako je pogled delničarje naftnega podjetja pomembno drugačen od pogleda lokalnega prebivalstva, kjer se izvaja na primer okolju neprijazno črpanje, ali populacije prihodnjih generacij, ki bodo živele s posledicami podnebnih sprememb. Dodatno pri teh problemih velja, da so strateški in se tičejo vsakega izmed nas. Ko pa jih rešujemo, pa ne pride brez izjeme do novih težav. Se pravi, ne gre za eno rešitev, ampak gre za proces, zato je pomembno vračanje k vprašanju: “Zakaj?” in ne: “Kako?”. Če ponazorim s primerom, lahko spremljamo Evropsko unijo, kako rešuje težave na področju kmetijstva. Po ena strani naslavlja podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti, odpira pa nove težave, saj se morajo kmetje spremeniti, sprejeti nove načine delovanja in poslovanja. S tem se na primer posledično ogrozi proizvodnja hrane, če te rešitve niso ustrezne. Teh kriterijev je še več, odgovor pa je zato nekoliko daljši, ker je res ključno razumevanje, da je trajnost zlovešč problem. Njegovo naslavljanje ne bo imelo enostavnih rešitev. Zelo pogosto namreč na primer dobimo vprašanje: “Ampak kako točno naj implementiram trajnost v svoj poslovni model?” Takih enostavnih odgovorov ne bo in morali se bomo naučiti to sprejemati. Pomembno seveda lahko pomaga in prispeva v skupen bazen znanja, kot smo že omenili, kar je bil tudi eden prvih korakov v naši družbi. Dolgoročen pogled v trenutku, ko naš fokus predstavimo iz enoletnega na neko daljše obdobje, ima precej več smisla, da se začnemo na takšen način obnašati, in način vodenja družb podjetij z jasno definiranimi vrednotami. Vrednote so namreč tiste, ki nam pri takih odločitvah lahko služijo kot kompas pri odločanju, kaj je prav in kaj je narobe. Brez njih se lahko pri reševanju tako kompleksnih izzivov res zelo hitro izgubimo, morda tudi obupamo in se spet vrnemo na ustaljen, nam dobro znan način delovanja.

Alexandr: Torej se ne smemo ustrašiti, moramo biti pogumni in prepričani, da lahko vplivamo.

Živa Jezernik: Nedvomno je ključen pri tem tudi pogum. Pogum v veliki meri lahko izhaja ravno iz odgovorov na vprašanja: “Zakaj?” se pravi, če se zavedamo, kaj s tem naslavljamo, kaj s tem prispevamo, smo tudi lažje motivirani, da se s takimi izzivi spoprijemamo.

Alexandr: Mogoče še še eno zanimivo, tudi kontroverzno vprašanje. Ko spremljam situacijo pri nas v Sloveniji in tudi širše gledano, kaj se dogaja na področju investiranja. Opažam, da z razlogom veliko pozornosti dajemo podnebnim spremembam. Veliko pomembnosti in pozornost namenjamo tudi družbeni problematiki, kar je tudi razumljivo in po mojem je vsekakor treba to nasloviti, nekoliko manj pozornosti pa dajemo problemu biotske raznovrstnosti. Ti si danes omenila to, ampak ta problematika, nekako se vsi strinjamo, da je to izjemno pomembno. Po drugi strani pa nekako ne moremo tega prijeti. Ni prav veliko investicijskih družb, ki bi imele, ne samo stališče do tega, ampak tudi rešitev oz. finančni produkt, ki bi tako ali drugače naslovil to problematiko. Situacija se sicer spreminja, a vseeno je to zelo zanimivo. Sam vidim nekaj razlogov za to, kakšno pa je tvoje mnenje? Zakaj je situacije takšna, kakršna je, in ali misliš, da se bo to v prihodnje spremenilo?

Živa Jezernik: Res je, v investicijskem in finančnem svetu, se je naslavljanje podnebnih sprememb že v veliki meri sistematiziralo. Kaj to pomeni? Nekako smo opredelili precej jasne, merljive korake, na kak način lahko družbe poslujejo, da lahko rečejo, da prispevajo k reševanju podnebnih sprememb? To se ni zgodilo čez noč, to je posledica desetletja oziroma več dela. Je pa zdaj način, kako k temu pristopiti veliko bolj standardiziran in veliko bolj jasen. S tem tudi olajša družbam, da se lažje odločajo za pristop k doseganju tega nefinančnega cilja.

Posledice so tudi zelo jasne, neposredno vidne, od samih ekstremnih vremenskih dogodkov do pričakovanih masovnih migracij itn. Moje mnenje je, da toliko družb upošteva klimatske spremembe oz. da želi pozitivno naslavljati te dogodke v prihodnje, da je dobra novica. Dobra stran je, da to tudi dokazuje, da lahko te t. i. zlovešče probleme kot človeštvo, če jih dovolj časa naslavljamo in iščemo rešitve, tudi ustrezno sistematizirano, ter s tem omogočimo še širšemu krogu podjetij, da sodelujejo pri njihovem reševanju. Področje biotske raznovrstnosti pa je nekoliko novo področje v tem spektru. Ne poznamo ga še dovolj dobro. Ne razumemo ga dovolj dobro. Tudi velikokrat se vprašamo, kaj ima biotska raznovrstnost z ekonomijo? Tukaj je odgovor – marsikaj. Kot ljudje pravzaprav iz zdravega ekosistema dobimo vse, kar potrebujemo za svoje preživetje, pa naj bo to voda, hrana, zrak, energija. Dodatno tudi velja, da je danes še vedno več kot polovica bruto družbenega proizvoda na svetu ustvarjena na podlagi naravnih virov. Sektorji, ki so tukaj najbolj pod vplivom, so kmetijstvo, gradbeništvo, proizvodnja hrane in pijač. Ti aspekti so pomembni tudi iz strogo ekonomskih vidikov in morda že ta osnovna povezava ni vedno najbolj jasna.

Kar pa se tiče načina naslavljanja teh sprememb, tudi sama to področje v tem trenutku preslabo poznam. Naš namen je, da ga ustrezno naslovimo vsaj v okviru enega produkta. Bomo pa zelo verjetno prišli do ugotovitev oz. že zdaj prihajamo, da za namen reševanja takih izzivov potrebujemo ljudi, ki imajo več znanja s področja biologije, geografije, agrarne znanosti itn., tako da se bo verjetno moral ta bazen znanja ustrezno dopolniti. Sem pa precej prepričana, da je to tista naslednja pomembna investicijska tema, ki bo sledila področju klimatskih sprememb, tudi na globalnem nivoju.

Alexandr: Tudi jaz menim, da je to v veliki meri posledica tega, ker je to relativno novo področje. Še ni toliko podatkov, še ni toliko znanja, da je to področje, kjer bo potrebno še veliko narediti. Sem pa zelo vesel, da že takrat, ko naslavljamo podnebno problematiko včasih tudi pozitivno vplivamo oz. rešujemo določene težave na področju biotske raznovrstnosti. Tukaj imam predvsem v mislih kmetijski segment. Po eni strani ima področje kmetijstva in živinoreje izjemno visoke emisije ter posledično tudi vpliv na podnebne spremembe, po drugi strani pa velik negativni vpliv na biotsko raznovrstnost. S tem, da iščemo načine, kako bi vzpostavili nekoliko bolj trajnostno usmerjen sistem ter vzdržno kmetijstvo in živinorejo, rešujemo oba problema hkrati. Te povezave obstajajo in sem zelo vesel, da, ko rešujemo en problem, včasih rešujemo tudi več drugih problemov. Vsekakor pa to zahteva izjemno veliko znanja. To nas še čaka, in ne govorim samo o nas, družbi Triglav Skladi, ampak na splošno, o vseh nas, vseh ljudeh v vseh podjetjih in vseh investicijskih družbah.

Živa Jezernik: Res je in zanimivo, da si to omenil. Pred časom sem brala članek, mislim, da je bil avtor biolog. Poudaril je prav to, da so se tudi oni med študijem vseskozi učili o podnebnih spremembah posebej, o biotski raznovrstnosti posebej, da gre pa verjetno za problem, ki je pravzaprav precej prepleten, če ne celo ena zgodba. Je pa naša človeška lastnost, da si želimo stvari zelo jasno definirati, strukturirati in nam je tak pogled očitno lažji.

Alexandr: Seveda, tudi družbena problematika na področju človekovih pravic. Dostop do kakovostne hrane hrane je temeljna človekova pravica in to je neposredno vezano na stanje na področju biotske raznovrstnosti. Ko želimo reševati probleme na področju družbene neenakosti, prej kot slej pridemo tudi do tega, da moramo nasloviti izzive, ki se pojavljajo zaradi izjemno resnih izzivov ter težav na področju biotske raznovrstnosti. Zelo prepleteno in zanimivo.

Matjaž: Biotska raznovrstnost je po mojem mnenju ena od naših največjih zakladov, ki jo je potrebno posebej ščititi. Če pa mislimo, da v naši galaksiji še nikjer nismo odkrili nebesnega telesa, ki ga izpopolnjuje favna in flora, sem prepričan, da so rastline ter živali okoli nas zares prava redka dobrina, kar nekaj 1000 svetlobnih let okoli nas. Živa, zahvaljujem se ti, da si se danes pogovorila z nami in držim pesti, da nam vsem skupaj uspe živeti ter poslovati trajnostno.

Alexandr: Najlepša hvala. Jaz sem zelo zelo vesel, da smo se danes pogovorili glede teh tematik, problematik na žalost. Sem zelo vesel, da bodo naši poslušalci poslušali tvoje mnenje, ker se mi zdi, da je izjemno pomembno in poglobljeno. S tem tudi širimo znanje. Mogoče se zdi, da je to majhen korak, ampak dolga pot se začne z enim majhnim korakom. Zelo sem vesel, da se pogovarjamo o takih stvareh. Hvala lepa Živa.

Živa Jezernik: Hvala obema za priložnost, za super vprašanja, pa tudi za vse vajino dosedanje delo. Kar tako naprej.

Epizoda je bila posneta jeseni 2023, zato se vsebina nanaša na razmere in podatke iz tega obdobja.

Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja, je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.