Teden, poln novic, vendar brez večjih nihanj tečajev

Večina investitorjev je bilo prejšnji teden pozornih predvsem na dva sklopa dogodkov. Prvi sklop predstavlja zasedanje centralnih bank, drugi pa objavo poslovnih rezultatov nekaterih podjetij.

Ameriške zvezne rezerve (Fed) so na zasedanju 26. julija dvignile ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke v območje od 5,25 do 5,5 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih 22 letih. Odziv trga je bil celo pozitiven, saj je bil dvig pričakovan. Jerome Powell, predsednik Feda, je sicer pustil odprte možnosti za nadaljnje dvige, v odvisnosti predvsem od podatkov o inflaciji in od stanja na trgu dela v prihodnjih mesecih. Tudi če se bodo obrestne mere dvignile še enkrat v septembru, bo to z veliko verjetnostjo zadnjič, s čimer so borzni vlagatelji zadovoljni in to kažejo z večanjem apetita po tveganih naložbah. Pozitivno se spreminjajo pričakovanja glede recesije, kjer je vse manjša verjetnost, da se bo zares zgodila.

Evropska centralna banka (ECB) je prav tako na zasedanju 27. julija dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na raven 4,25 odstotka, kar je izenačeno z najvišjo vrednostjo leta 2008, višje ravni smo imeli samo leta 2001. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da se bližamo vrhu obrestnih mer na krilih umirjanja inflacije in slabšanja gospodarske situacije v Evropi. Številni analitiki celo pričakujejo, da se bodo obrestne mere začele zniževati že v naslednjih šestih mesecih od zadnjega dviga in tudi zgodovina nam kaže, da je strmim dvigom navadno hitro sledilo znižanje obrestnih mer. Kar je v zgodovinskem pogledu neobičajno, je predvsem tesen trg dela, ki povzroča pritiske na dvige plač in dela inflacijo bolj trdovratno, kot bi si želeli.

Na področju poslovanja podjetij je bilo veliko objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje. Med tehnološkimi velikani so rezultate objavili Microsoft, katerega vrednost je nekoliko upadla zaradi predvidene manjše rasti oblačnih storitev, pozitivno pa sta, denimo, presenetila Alphabet in Meta (javnosti bolj znana kot Google in Facebook) zaradi ponovne oživitve prihodkov od oglaševanja, ki so bili v letu 2022 precej pod pritiskom. Nadpovprečne rezultate pri objavah dosega bančni sektor, ki mu gre na roko dvigovanje obrestnih mer, vendar je treba biti pozoren, ker se »medeno« obdobje za banke počasi končuje. Kreditna aktivnost se postopno slabša, obrestne mere pa bodo kmalu dosegle vrh. Poraženci v rezultatih poslovanja so predvsem zmagovalci lanskega leta iz sektorjev energija in materiali, saj so se cene surovin od lanskega vrha precej znižale. Svetovne borze so po solidni rasti letos trenutno ujete med boljše gospodarske obete v prihodnjem letu in slabšanje gospodarske situacije letos, zato borzna nihanja niso izrazita v nobeno smer.