Powel noče zamujati z zniževanji

Dolgo pričakovano znižanje ključne obrestne mere ameriške centralne banke Fed se je v sredo končno zgodilo. Po štirih letih je Federal Reserve Bank spet znižala obrestno mero, in to za kar 50 bazičnih točk oziroma za 0,5 odstotne točke. Ključna obrestna mera je zdaj določena v razponu 4,75 do pet odstotkov.

Veliko analitikov ni pričakovalo takega znižanja, saj to po navadi pomeni, da je z gospodarstvom nekaj narobe in je zato potrebno hitro ukrepanje. Da tokrat ni tako, se je guverner Jerome Powell še posebej potrudil poudariti.
Na eni strani se inflacija zadnje mesece lepo znižuje in je v avgustu dosegla 2,5 odstotka, kar je blizu ciljni ravni. Po drugi strani se je trg dela nekoliko ohladil, saj je brezposelnost iz rekordno nizkih ravni zrasla na 4,2 odstotka. Kljub temu je ameriška ekonomija v zelo dobri kondiciji. V drugem četrtletju je zrasla za kar tri odstotke, preračunano na letno raven.

Ugodna pričakovanja gospodarstva
Prav tako znaša kompozitni podatek o razpoloženju nabavnih menedžerjev PMI visokih 54,3. Vse, kar je višje od 50, pomeni, da se pričakuje ugodno gospodarsko gibanje. V takem okolju je pravilno tempiranje nižanj ključne obrestne mere zelo pomembno, saj se s tem zagotovi, da se ekonomija ne ohladi prehitro, seveda s sočasnim nadzorom rasti inflacije. Powell je v nagovoru jasno povedal, da noče zamuditi nižanja, tako kot so zamujali z dvigi obrestne mere v letu 2022. Želi si mehkega pristanka največje svetovne ekonomije.

Kapitalski trgi so novico o znižanju najprej sprejeli zadržano, prav zaradi bojazni o stanju ekonomije, a po prespani noči je postalo jasno, da je to pravi korak, ki bo blagodejno vplival na trge. Delniški trgi in še predvsem tehnološke delnice so naslednji dan doživeli močno rast.

Obvezniški trgi so se stabilizirali pri nižjih zahtevanih donosnostih. Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic se je od aprila znižala za 1,1 odstotka, vse do 3,6 odstotka. Donosnost krajših obveznic je padla še hitreje, kar je povzročilo, da po dveh letih nimamo več inverznosti, kjer so dveletne obveznice donosnejše od desetletnih.
Prav tako se je znižala donosnost evropskih državnih obveznic. Te so letos pridobile poldrugi odstotek vrednosti, podjetniške pa poltretji odstotek. Cena obveznic je obratno sorazmerno povezana z zahtevano donosnostjo. Pričakovati je, da se bo zahtevana donosnost v prihodnjem obdobju še nižala.

Zniževanje se bo nadaljevalo
Analitiki informacijskega portala Bloomberg pričakujejo, da bo Fed letos še trikrat znižal obrestno mero, do konca prihodnjega leta pa kar osemkrat v skupni višini dveh odstotnih točk. Pri evropski ECB se sicer pričakuje manj nižanj, a je pri tem treba upoštevati, da so na tej strani Atlantika že zdaj obrestne mere veliko nižje.

Investitorji so optimisti, da bodo nižje obrestne mere ne samo zagotovile mehek pristanek ekonomij, ampak da bo to vplivalo tako na višje dobičke podjetij kot tudi na rast cen delnic in obveznic. Vse kaže na to, da bodo trenutno rekordne ravni indeksov še presežene.