Počasnejši tempo zniževanja obresti ima ceno

Ni trajalo dolgo, da so se obvezniški trgi po nekoliko evforičnem zaletu rasti ob koncu lanskega leta znova spotaknili ob naslednjo tehnično oviro. Zakaj?

Konec leta 2023 so se v cene obveznic vgradila pričakovanja, da bosta ameriški Fed in evropska ECB letos znižala svoji ključni obrestni meri za odstotno točko in pol. Pričakovanja so se zdela že takrat nekoliko preuranjena in tekoči makroekonomski podatki in indikatorji danes temu tudi pritrjujejo.

Zadnji podatki o trgu dela namreč še vedno odsevajo robustno sliko, medtem ko se inflacija še vedno giblje okoli treh odstotkov, predvsem zaradi cen storitev. Obrestna pričakovanja so se posledično prizemljila in se, denimo, glede ZDA toliko znižala, da je v cenah obveznic za letos vgrajen le še spust obrestnih mer za 0,8 odstotne točke.

Vsekakor pričakovanja trga za znižanja obrestne mere letos ostajajo upravičena, saj je vse bolj jasno, da se bo osnovna inflacija ob obrestnih merah med štirimi in petimi odstotki spustila pod tri odstotke in gravitirala proti dvema odstotkoma tako v ZDA kot v Evropi. Po drugi strani pa so potrebo po znižanju obrestne mere tudi že večkrat izrazili posamezni člani odborov omenjenih centralnih bank. Vendar pravo vprašanje je le še, v katerem četrtletju in za koliko.

Potrpežljivost bo prišla prav
Obveznice tako letos še ne dajejo pozitivnega donosa z izjemo zelo kratkoročnih in po možnosti tudi nadpovprečno tveganih. Za pozitivni donos bo treba kot po navadi biti bolj potrpežljiv. Tudi lani so obvezniški trgi po devetih mesecih stopicanja ali drsenja svoj ključni donos ustvarili šele v zadnjem kvartalu, ko so postali javni prvi preobrati v razmišljanju posameznih članov Feda.

Kratkoročne obveznice so vsekakor zanimive zaradi svoje višje donosnosti, vendar ne ponujajo večjega potenciala kapitalske rasti, ki bo nastal, ko se bo inflacija znižala hitreje od pričakovanj centralnih bank.

Trenutno se zdijo obveznice v primerjavi z drugimi naložbenimi razredi letos ponovno nezanimive. A ta privlačnost se spreminja in lahko se bomo kmalu znašli na točki, ko bodo vlagatelji videli več razlogov, zakaj držati več obveznic kot delnic.

Če pogledamo zgodovino letnih donosov v ZDA med obveznicami in delnicami od leta 1978, ugotovimo, da so bile obveznice v zadnjih 45 letih donosnejše od delnic, kar 15-krat oziroma povedano drugače obveznice so bile donosnejše vsako tretje leto. Če pogledamo zadnjih pet let v ZDA, pa so bile obveznice donosnejše samo enkrat, pa še to samo v letu 2022, v katerem so utrpele manjše dvomestne izgube od delnic.

Ob upoštevanju dejstva, da so v ZDA trenutno za vlagatelja delnice že manj donosne od obveznic, je za vlagatelja, ki vlaga predvsem v ameriških dolarjih, zagotovo pametno razmisliti, da v svoj portfelj naložb vključi tudi pomemben delež obveznic. S takšno privlačnostjo obveznic v Evropi žal ne razpolagamo. A ko se bo sentiment v ZDA obrnil v korist dolžniškim trgom, bo to vsekakor odsevalo tudi na evropskih kapitalskih trgih.