Po dežju posije sonce

Razen redkih surovin ni bilo naložbenega razreda, ki bi v prvem polletju prinesel pozitivne donose.

Na kapitalskih trgih smo bili v prvem polletju letošnjega leta priča popolni nevihti. V meteorološki terminologiji bi lahko rekli, da so skupaj trčile tri velike ciklonske gmote. Prvič po letu 1970 se je namreč zgodilo, da so tako delniški kot obvezniški trgi v istem polletju izgubili več kot 10 odstotkov vrednosti. Če k temu dodamo še tako imenovano kriptozimo, ki je na tem segmentu odvzela več kot dve tretjini vrednosti, razen redkih surovin ni bilo naložbenega razreda, ki bi prinesel pozitivne donose, saj so tudi denarna sredstva realno prinašala negativen donos.

Razlogov za takšno situacijo je več. Glavni so vsekakor povišana inflacijska pričakovanja, ki imajo osnovo v neobičajnih časih korone, ko so centralne banke vodile izjemno ohlapno politiko, kar je privedlo do presežnega povpraševanja na eni in ozkih grl v dobavnih verigah na drugi strani. Potem se nam je zgodila še nesrečna vojna v Ukrajini, ki je samo še podžgala cene surovin, istočasno je Kitajska začela politiko ničelne tolerance do covida-19 in je samo še prilila olja na ogenj, ko se je že zdelo, da se bodo dobavne verige počasi začele stabilizirati. Na drugi strani smo priča največjemu pozitivnemu trendu zaposlovanja v ZDA in Evropi, kar je ob pomanjkanju kvalificirane delovne sile privedlo še do povečevanja plač in tako še dodatno povečalo inflacijske pritiske.

Vse od velike finančne krize leta 2008 do pandemije covida-19 v obdobju 2020/2021 smo bili priča anomalijam na kapitalskih trgih, predvsem kar se tiče politike centralnih bank. Pričakovanja ob koncu lanskega leta so bila, da se bomo postopno vrnili v čase pred finančno krizo, ko so bile obrestne mere pozitivne in inflacijska pričakovanja zmerna. Ker pa so prej omenjeni dejavniki v zelo kratkem času povzročili nadpovprečno visoka inflacijska pričakovanja, so bile centralne banke primorane k agresivnemu dvigovanju ključnih obrestnih mer. Na kapitalskih trgih je to pomenilo šok v obliki izjemno hitrega umika likvidnosti. To je povzročilo, da so se morale zahtevane donosnosti obveznic v izjemno kratkem času prilagoditi novim razmeram na trgu, in kot posledica so državne obveznice v prvem polletju izgubile okrog 12 odstotkov vrednosti. Sočasno je napoved o agresivnem dvigovanju obrestnih mer privedla do korekcije na delniških trgih, ki so na razvitih trgih v povprečju izgubili slabih 20 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da je v trenutnih cenah že všteta potencialna recesija v prvi polovici prihodnjega leta.

Od leta 1976, ko imamo na voljo podatke o donosnosti tako za delniški kot obvezniški trg, se je vedno dogajalo, da so obveznice pridobile vrednost, ko se je na delniških trgih zgodila korekcija in obratno. Tokrat pa ni tako in smo priča nečemu, kar se zgodi enkrat na stoletje. Na obvezniškem trgu je letos nasploh prvič, da so v enem polletju državne obveznice izgubile več kot 10 odstotkov vrednosti. Najvišjo izgubo v polletju do letos so obveznice beležile leta 1980, ko so izgubile 5,3 odstotka vrednosti. Na delniškem trgu je bilo takšnih obdobij več. Od leta 1959 (skupaj 125 polletij), ko imamo na voljo podatke tako za ameriški indeks S&P 500 kot za nemški DAX, je bilo v ZDA polletij, ko je indeks izgubil več kot 10 odstotkov vrednosti, 12, v Nemčiji pa 20. V teh obdobjih je ameriški indeks v povprečju izgubil 17,1 odstotka, nemški pa 18,4 odstotka. Na drugi strani je v istem obdobju ameriški indeks 38 polletij pridobil več kot 10 odstotkov vrednosti (povprečno 16,1 odstotka). Nemški indeks je imel takšnih polletij 40, ko je v povprečju pridobil 19,3 odstotka.

Ali je najhujše za nami? Kot rečeno, vsaka izguba vrednosti na delniških trgih, ki je višja od 20 odstotkov, pomeni, da je tehnična recesija že všteta v cene delnic. V letošnjem prvem polletju so na najnižjih nivojih delnice na razvitih trgih v povprečju izgubile več kot 20 odstotkov vrednosti, kar je peto najmanj donosno polletje od leta 1959 naprej. Iz preteklih podatkov ugotovimo, da so delniški trgi na srednji rok, potem ko v enem polletju izgubijo več kot 10 odstotkov, nadpovprečno donosni.