Obveznice periferije postajajo boljše od nemških

Po lanskem močnem odboju so se v prvem četrtletju letošnjega leta tečaji obveznic nekoliko stabilizirali. Največjo rast, skoraj dva odstotka, letos izkazujejo evropske visoko donosne obveznice, na drugi strani poldrugi odstotek izgubljajo evropske državne obveznice. Tečaji podjetniških obveznic so ostali bolj ali manj nespremenjeni.

Takemu dogajanju na dolžniških trgih se ni čuditi. Saj po tem, ko se je inflacija zelo hitro zniževala v lanskem zadnjem četrtletju, se je to zniževanje letos nekoliko upočasnilo. Predvsem v ZDA se rast indeksa cen življenjskih potrebščin ne znižuje več, februarja je namreč inflacija znašala 3,2 odstotka.

ZDA imajo tudi višjo gospodarsko rast
Analitiki za marec pričakujejo porast inflacije na 3,5 odstotka, predvsem zaradi rasti cen nafte. Sicer dobra novica je, da se osrednja inflacija, ki ne upošteva cen hrane in naftnih derivatov in jo ameriška centralna banka Fed najbolj upošteva, že vseskozi znižuje in naj bi marca znašala 3,7 odstotka. Nazadnje smo jo videli na teh ravneh pred tremi leti. V območju z evrom se zniževanje inflacije dogaja hitreje, in to čeprav smo še lani imeli višjo inflacijo kot ZDA. V marcu je evropska inflacija znašala 2,4 odstotka, osrednja inflacija pa že 2,9 odstotka, kar pomeni, da smo v Evropi že zelo blizu ciljni ravni.

Hitrejšemu ohlajanju rasti cen v Evropi v primerjavi z ZDA se ni čuditi, predvsem zaradi razlike pri gospodarski rasti. Medtem ko je Evropa v zadnjem četrtletju komaj kaj rasla, so ZDA tako rekoč pokale po šivih s 3,4-odstotno rastjo. V Evropi imajo težavo predvsem osrednje države: Nemčija, Avstrija, Nizozemska in deloma Francija. Na drugi strani periferne države Italija, Španija, Portugalska in Grčija izkazujejo solidno rast. Osrednje države z Nemčijo na čelu so v zadnjih letih doživele več šokov, zaradi ruske invazije v Ukrajino so izgubile poceni plin, izgubile so ruski trg, njihov največji izvozni trg Kitajska se sooča z gospodarskimi težavami poleg konflikta z ZDA.

Največjo težavo Evrope pa predstavlja zaostajanje v konkurenčnosti, ne samo avtomobilskega sektorja, ampak predvsem tehnološkega. Periferne države so nasprotno lepo izkoristile sredstva iz načrta za odpornost in okrevanje, vendar bo vpliv tega v prihodnjem obdobju manjši. Vseeno so periferne države od leta 2017 rasle za pet odstotkov hitreje od Nemčije, ki je tako rekoč stagnirala vse od koronavirusa.

ECB lahko niža obresti prva
V tej luči se zniževanje razmika med italijansko in nemško desetletno obveznico na 110 bazičnih točk, potem ko je ta razlika še lani bila več kot dvakrat višja, ne zdi nič pretirano. Prav verjetno je, da bodo obveznice perifernih držav delale bolje od osrednjih tudi v prihodnjem obdobju.

Vseeno vse to priča o nekoliko globljih težavah območja z evrom, ki v prihodnjih letih ne bo sposobno generirati višjih stopenj rasti in posledično tudi inflacija ne bo mogla biti visoka, če seveda izvzamemo eksterne šoke. Prav zato bi evropska ECB morala biti bolj pogumna in spustiti ključno obrestno mero že junija, pred ameriškim Fedom.