Nestabilnost povzroča več dejavnikov

Svetovni surovinski trgi se soočajo s povečano nestabilnostjo, ki jo povzroča več dejavnikov, med drugim geopolitične napetosti, spremembe v ponudbi in povpraševanju, širše zaostrovanje gospodarskih politik in moč ameriškega dolarja. Ta dinamika ima za posledico zahtevno prilagajanje podjetij na hitro spreminjajoče se okoliščine.

Nafta je spet cenejša
Cena soda surove nafte je v obdobju od januarja do aprila doživela relativno hitro rast. Sledilo je nekajmesečno obdobje povečane volatilnosti, preden so cene prešle v padajoči trend in se spustile pod raven iz začetka leta. Iz preteklega gibanja cene soda se da razbrati, da je nanjo precej vplival izbruh ukrajinsko-ruskega konflikta, v bistveno manjši meri pa konflikt med Izraelom in Iranom.

Tudi stalni konflikt v Libiji se na ceni ne odražajo pretirano. Konflikt je zaznamovan z bojem za nadzor nad centralno banko, ki med drugim upravlja prihodke od prodaje surove nafte. Kljub zamrznitvi proizvodnje nafte zaradi razglasitve višje sile udeleženci gojijo prepričanje, da gre za kratkoročni ukrep in da se bo libijska nafta kmalu vrnila na trg.

Do konca letošnjega leta se dodatno pričakuje tudi povečanje proizvodnje držav članic Opeca. Še vedno se na trgu čuti vpliv dejanj ameriških podjetij iz leta 2022, ko so visoke cene nafte izkoristili za povečanje proizvodnje. S tem so zmanjšali vpliv znižane ponudbe Savdske Arabije. Zaradi okrepljene ponudbe na trgu so se cene začele nižati, k čemur je prispevala tudi krepitev ameriške valute, ki je ključna pri trgovanju s črnim zlatom.

Kitajska in trg kovin
Kitajska igra osrednjo vlogo na trgu kovin, saj nadzoruje velik del svetovnih zalog – 80 odstotkov bakra, 20 odstotkov aluminija – in je vodilna na področju pridobivanja litija. Različne težave, s katerimi se srečuje kitajsko gospodarstvo, še posebej trg nepremičnin, negativno vplivajo na povpraševanje, kar vpliva na trge kovin in njihove cene.
Trgovinske omejitve ZDA, Kanade in EU za kitajska električna vozila in jeklo kažejo umik od globalizacije, kar bi lahko še dodatno destabiliziralo surovinske trge. Posledice manjšanja povpraševanja se kažejo v kopičenju zalog, kar bi lahko kasneje privedlo tudi do drastičnega znižanja cen nekaterih kovin. Kitajska bi lahko z depreciacijo svoje valute povečala izvoz, vendar bi to zagotovo povzročilo dodatno volatilnost.

Sektor kovin se sooča s kompleksno situacijo tako pri osnovnih kakor tudi plemenitih kovinah. Številne države, zlasti gospodarstva z nizkimi in srednjimi dohodki, so do sektorja močno izpostavljene, saj veljajo za izvoznice kovin. Padajoče cene lahko povzročijo finančno krizo in zmanjšano javno porabo. Izpostaviti velja še vpliv premika k trajnosti, ki povečuje povpraševanje po bakru, litiju, kobaltu in aluminiju. Litij je ključen za baterije električnih vozil, vendar je možnost recikliranja te kovine omejena. Alternativne tehnologije, kot so natrij-ionske baterije, še preučujejo. Podobno se aluminij, ki je bolj razširjen in dostopen kot baker, v določenih primerih obravnava kot trajnostna alternativa.

Cene pod pritiskom
Splošne gospodarske razmere vplivajo na trge surovin, september pa je zgodovinsko zahteven mesec s pogostimi padci cen. Zaradi globalnega upočasnjevanja in šibkega kitajskega gospodarstva bodo cene verjetno ostale pod pritiskom, medtem ko kitajski posegi, vključno z znižanjem obrestne mere, še niso imeli večjega učinka.

Skratka, razmere na trgu surovin oblikujejo geopolitične napetosti, gospodarske spremembe in spreminjajoča se dinamika na področju ponudbe in povpraševanja. Naftni trgi se soočajo z izzivi zaradi regionalnih konfliktov in prilagoditev proizvodnje, medtem ko se trgi kovin spopadajo s spreminjajočim se kitajskim povpraševanjem, trgovinskimi ovirami in prizadevanji za doseganje trajnostne prihodnosti. Z upočasnjevanjem svetovnega gospodarstva bo volatilnost na trgih surovin verjetno vztrajala.