Ne hvali dneva pred večerom

ameriski bankovci in v ozadnju graf ter v ospredju del tipkovnikce 27.9.2024

Počasi se končuje tretje četrtletje na kapitalskih trgih, ki je, kot kaže, poskrbelo, da so se karte za »intermezzo« rahlo premešale. Na delniških trgih se je namreč zgodil tehnični popravek v pravem smislu. Razlogi zanj so bili predvsem v pregretih finančnih vzvodih trga, kar je prineslo vsaj nekaj naravne regresije oziroma vračanja k povprečju. Ali je bila regresija dovolj močna, pa je tema za trgovce, ki več pozornosti namenjajo tehničnim kazalnikom.

Tako smo bili priča vmesni selitvi kapitala v varnejše naložbe, kot so obveznice, zlato in neciklični delniški sektorji, s koncem tega meseca pa se je dogajanje znova začelo vračati v stare tirnice. Ali se je zgodila trajnejša sprememba režima na trgih, bo jasno že v naslednjem četrtletju, ko bodo podjetja ob novih rezultatih poslovanja osvežila svoje napovedi. V središču pozornosti je tudi Kitajska z nedavnim poskusom injekcije likvidnosti na trg.

Tretje četrtletje je bilo po dolgem času ugodno za obveznice in tudi boljše od delnic. Na trgu obrestnih mer se je namreč opazno spustila kratkoročna krivulja ameriških obrestnih mer. Najbolje so se odrezale dolgoročne obveznice, ki letos v povprečju še vedno zaostajajo v rasti, a ne na vseh segmentih. Razmeroma stabilne razmere na finančnih trgih in pričakovanja o zniževanju obrestnih mer so postopno omogočali zmanjševanje kreditnih pribitkov v srednjih in nižjih bonitetnih razredih. Ta proces pa je več kot nadomestil šibek prispevek znižanja ne-tveganih dolgoročnih obrestnih mer in precej prispeval k rasti dolgoročnih obveznic v tretjem četrtletju. Tipičen primer so italijanske ali španske državne obveznice, medtem ko je bilo to med podjetniškimi očitnejše pri bančnih obveznicah, denimo, istih držav.

Kot že omenjeno smo bili v zadnjih mesecih deležni očitnega spusta ameriške krivulje, vendar bolj na kratkem kot dolgem delu krivulje, saj je bilo na zadnjem zasedanju odbora za odprti trg ameriške centralne banke (Fed) jasno sporočeno, da je cilj obrestnih mer prilagoditi se razmeram pravočasno in hkrati preventivno pred kakršnimi koli znamenji popuščanja gospodarstva. To je bilo tudi odsev posodobljenih obrestnih pričakovanj guvernerjev Feda, ki so dodatno znižali svoja pričakovanja obrestnih mer za naslednji dve leti ter ponovno rahlo znižali dolgoročno obrestno mero. Ker je šlo za večji rez, kot smo ga vajeni ob začetkih ciklov zniževanj obrestnih mer, je bila poteza vsekakor zelo dobro predstavljena in za zdaj ni puščala veliko prostora za različne interpretacije. Poleg tega je treba vsaj malo priznati, da se je Fed pod vodstvom Jeroma Powlla doslej izkazal za precej uspešnega pri obrestnem manevriranju in brez večjih napak, kot jih pozna zgodovina. A cikel nižanja obrestnih mer se je šele začel, zato ne gre hvaliti dneva pred večerom.