»Mi ne rastemo hitro, a rastemo hitreje kot vi«

Na obvezniških trgih je vreme v zadnjih mesecih kar nekoliko podobno vremenu, ki ga trenutno spremljamo skozi okna. Takoj ko se pokaže kak sončni žarek, se kar hitro vrnejo oblaki z občasnimi plohami.

Tako kot ima razloge za svojo dinamiko vreme, jo imajo vedno tudi finančni trgi. Makroekonomski podatki se namreč postopoma izboljšujejo, trend dezinflacije pa se je začasno ustavil. To pomeni, da se je v zadnjih mesecih učinek višjega lanskega izhodišča pri inflaciji izpel, na finančnih trgih pa se je zaradi solidnega storitvenega sektorja in trga dela postopoma zmanjšalo število pričakovanih znižanj obrestnih mer v prihodnjem obdobju.

Boljši kratkoročni donosi
Tako imenovana zgodba »višje za dlje« se je znova razširila po finančnih medijih. Vlagatelji v kratkoročne obveznice ali menice tako za zdaj uživajo prednost v donosu pred vlagatelji v dolgoročne obveznice in bi si v tem kontekstu lahko upravičeno izposodili enega najboljših komentarjev Dončića in vlagateljem v dolgoročne obveznice zabrusili v prilagojenem slogu: »Mi ne rastemo hitro, a rastemo hitreje kot vi.«

Tako kot z obvezniških trgov prihajajo mešane informacije, prihajajo mešani signali tudi iz vrst članov komitejev centralnih bank. Od angleške centralne banke je bilo, denimo, slišati, da obrestne mere lahko padejo hitreje, kot pričakuje trg, medtem ko je bilo na strani ameriške centralne banke slišati, da utegnejo obrestne mere pasti manj, kot pričakujejo trgi. Mešanih komentarjev članov ECB pa smo že tako ali tako vajeni.

Dejstvo je, da centralne banke nimajo razloga za vnaprej določeno zaporedno zniževanje obrestne mere, saj po eni strani ekonomskemu motorju nekako uspeva ohranjati obrate in zaposlovati tudi v obdobju povišanih obrestnih mer, po drugi strani pa tudi inflacija še ni zdrsnila na ali pod tista magična dva odstotka, česar se guvernerji zvesto držijo.

Kitajska kot dejavnik tveganja
Dokler bo takšna dinamika prisotna, bodo centralne banke zelo previdno odločale o zniževanju obrestnih mer in trenutno na obzorju (še) ni videti dejavnika, ki bi nekako iztiril gospodarstva iz tega trenda ali pospešil dezinflacijo. Kitajska je (bila) dejavnik tega tveganja, pri čemer se zdaj na veliko ugiba, ali bo Kitajski uspelo pospešiti gospodarstvo z reševanjem v nepremičninskem sektorju ali bodo ti poskusil le kratkega daha glede na globino težave.

Kreditna rast, ki je bila doslej ključno pogonsko sredstvo za kitajsko gospodarsko dinamiko, za zdaj še ostaja šibka. Jakost kitajskega okrevanja bo verjetno odsevala tudi na trgu surovin in energentov, kar pa se bo na koncu odražalo tudi v evropski inflaciji.
Gledano od začetka leta dolgoročne obveznice še ne dajejo rezultatov, saj so letošnje leto začele z visokega izhodišča in z nizkimi donosnostmi zaradi visoke rasti konec lanskega leta. A gledano dolgoročno nam dolgoročne obveznice na trenutnih ravneh ponujajo še vedno dobro vstopno točko za doseganje relativno visokega donosa med obveznicami, vendar ne samo za več let, temveč tudi za več desetletij.