Med ravnodušnostjo in evforijo

Znano dejstvo je, da gre na kapitalskih trgih vedno za boj med bikom in medvedom, pri čemer medved vedno prej omaga. Vprašanje je le, koliko časa se medvedu uspe upirati.

Tako kot velja za delniške trge, to velja tudi za obvezniške, kjer se po navadi vedno gibamo v ciklih od ravnodušnosti do evforije. Denimo, trenutno na obvezniških trgih ni čutiti ravno neke evforije, so pa vgrajena pričakovanja v krivulji donosnosti precej visoka, saj se pričakuje, da bo obrestna mera evra močno upadla. Če je letošnje leto začela pri štirih odstotkih, utegne do konca prihodnjega zlesti celo pod dva odstotka.

Oči vlagateljev uprte v ECB
To samo po sebi zveni optimistično za investicijsko okolje, po drugi strani, gledano za nazaj, pa so takšna znižanja po navadi vedno časovno ujemala s krčenjem gospodarstva, ki pa v Evropi v prihodnjem letu ni predvideno. Če bo v letu 2025 evropsko gospodarstvo v podobni formi kot letos, ob tem, da se inflacija dobro usidra pod dvema odstotkoma, so znižanja evropske mere do dveh odstotkov oziroma pod to mejo lahko upravičena.

Tudi nizka gospodarska rast sama po sebi ni nič slabega, pomembno je, da je inflacija na umirjeni ravni, sočasno pa je zaposlenost dovolj visoka – to pa so razmere, ki jih imamo danes. Centralne banke imajo sicer svojo začrtano ciljno dvoodstotno inflacijsko stopnjo, vendar ta ni nikoli trajno dosežena oziroma je dosežena le občasno, večino časa pa se giblje zunaj te vrednosti, ki mora imeti neko tolerančno stopnjo.

Ko že omenjamo evforijo – ta je bila nazadnje vidna na kitajskem delniškem trgu, ko so tamkajšnje vladne institucije napovedale nove monetarne in fiskalne ukrepe, namenjene oživitvi gospodarske aktivnosti. Evforija pa se je kmalu polegla, takoj ko se je izkazalo, da je bilo fiskalnih ukrepov bore malo glede na dane potrebe.

Fokus kitajskih oblasti bi moral biti v prvi vrsti nepremičninski trg, ki je po desetletjih zasičenja zdaj potreben prečiščenja presežnih kapacitet. V to smer so bili že sprejeti določeni ukrepi, vendar še vedno premajhni in ne dovolj učinkoviti.

Podobno kot tudi drugod po svetu gibanje cen nepremičnin pomembno vpliva na zaupanje potrošnikov, in dokler bo trend negativen, bo to potrošnjo prej zaviralo kot spodbujalo.

Na delniških borzah ravnodušja ni
Sicer pa borznega ravnodušja letos ni nikjer zaznati. Celo naš domači kapitalski trg je letos do danes postregel s skoraj 38-odstotnim donosom, upoštevajoč dividende, kar ga uvršča na četrto najvišje mesto po letnih donosih v zgodovini, odkar se meri tako imenovani indeks slovenskih »blue-chip« podjetij SBITOP. A leta še ni konec.

Pravzaprav bi se vlagatelj lahko vprašal o ravnodušnosti trga do markoekonomskih podatkov. Denimo Nemčija se že skoraj dve leti spopada s stagnacijo glede realne gospodarske rasti, medtem pa nemški delniški indeks DAX dosega nove rekorde, pri čemer se njegova vrednost približuje vrednosti 20.000, vrednosti, ki jo je tehnološki indeks Nasdaq 100 ravnokar presegel, in vrednosti, na katero se je po 18 letih znova povzpel kitajski delniški indeks Hang Seng.

Dejansko je vlagatelj, če je v tem obdobju držal indeks, teoretično vsaj zaslužil z dividendami, ki so v povprečju znašale dobre tri odstotke pred obdavčitvijo. Torej govorimo o donosnosti, ki se lahko prej primerja z obvezniškimi kot pa z delniškimi trgi po svetu.

Če se vrnemo k Nemčiji, je ta lepi primer tega, kako gospodarska rast ni povezana z donosi delniškega indeksa. Glavni razlog za to je precej drugačen nabor podjetij znotraj indeksa, kot pa je nabor podjetij znotraj gospodarstva države.