Kolikšna naj bo vaša varnostna rezerva?

Koliko naj znaša varnostna rezerva?

Splošno priporočilo pravi, da naj bi finančna rezerva posamezniku ali družini omogočala preživetje brez prihodkov od 3 do 6 mesecev. To je kar dobro vodilo, a veliko je odvisno tudi od tega, kako visoki so vaši fiksni mesečni stroški in koliko lahko v primeru nepredvidenega dogodka oklestite nenujne izdatke.

Varnostna rezerva samske osebe

Poglejmo primer samske Katarine, ki mesečno zasluži 1.200 evrov in živi v najetem stanovanju. Njeni fiksni mesečni stroški vključujejo:

• najemnino (400 evrov),
• stanovanjske stroške in telekomunikacije (120 evrov),
• obrok lizinga za avto (180 evrov),
• gorivo (70 evrov),
• hrano ter gospodinjske in kozmetične potrebščine (170 evrov).

Našteto skupaj znese 940 evrov, kar pomeni, da bi za miren spanec Katarina potrebovala od približno 3.000 do 6.000 evrov prihrankov.

Če se odloči za varnejšo prihodnost nameniti 100 evrov na mesec, lahko v 5 letih z vlaganjem v vzajemne sklade privarčuje skoraj 7.000 evrov.* Na kalkulator za izračun >

Varnostna rezerva družine

Podoben izračun lahko naredimo tudi za primer družine Novak, ki živi v stanovanju, za katerega odplačuje kredit, skupni prihodki obeh zaposlenih staršev pa znašajo 2.700 evrov.

Fiksni stroški družine vključujejo:

• stanovanjski kredit (550 evrov),
• stanovanjske stroške in telekomunikacije (220 evrov),
• hrano ter gospodinjske in kozmetične potrebščine (380 evrov),
• plačilo vrtca (180 evrov),
• obrok lizinga za avto (240 evrov),
• gorivo (130 evrov).

Fiksni stroški družine Novak skupaj znašajo 1.700 evrov, zato bi bilo dobro, da imajo za nepredvidene izdatke ali izpad prihodkov privarčevanih vsaj 5.000, še bolje pa 10.000 evrov.

Če mesečno privarčujejo 200 evrov in ta znesek redno vsak mesec vlagajo v vzajemne sklade, lahko do privarčevanega zneska 10.000 pridejo že prej kot v 4 letih.** Na kalkulator za izračun >

Vaša varnostna rezerva

Iz zgornjih primerov lahko vidite, kako izračunati višino priporočljive varnostne rezerve. 

Seveda lahko vaši fiksni stroški vključujejo še kaj drugega – ali pa katerega od fiksnih stroškov, ki jih morajo upoštevati Katarina in družina Novak pri vas preprosto ni. Pomembno je le, da natančno seštejete svoje fiksne stroške in tako dobite podatek, koliko znaša vaš osnovni mesečni minimum, ki ga potrebujete za preživetje brez (dodatnega) zadolževanja.

Ko imate pred seboj to številko, jo le še pomnožite s številom mesecev. Kot smo že spoznali, naj bi varnostna rezerva zagotavljala osnovno preživetje vsaj 3, še bolje pa 6 mesecev.

Kako do varnostne rezerve s čim manj odrekanja

Izračunani znesek varnostne rezerve se na prvi pogled lahko zdi visok in težko dosegljiv brez odrekanja. Zato je ključno, da se varčevanja lotite strateško – najbolje tako, da določite znesek, ki ga boste vsak mesec brezpogojno namenili varčevanju in bo samodejno odtegnjen z bančnega računa, kot je to pri varčevalnem načrtu.

Kajti z rednimi, a manjšimi vplačili običajno privarčujete več in hitreje, kot če čakate na trenutke, ko na koncu meseca na računu ostane dovolj denarja še za varčevanje. Gre za popolnoma preprost mehanizem – denarja, ki se samodejno preusmeri v varčevanje, sploh ne vidite in tako ne more predstavljati skušnjave, da bi ga sproti zapravili.

Varčevanje, ki zaščiti tudi pred inflacijo

Varnostna rezerva, ki danes znaša 10.000 evrov, bo čez 5 let vredna le še 9.000 evrov. 

Govorimo seveda o inflaciji. Zaradi rasti cen in višanja življenjskih stroškov lahko danes za 10.000 evrov kupite (na primer) 100 košaric življenjskih potrebščin, medtem ko jih boste čez 5 let lahko za isti znesek kupili le še 90. Zato je pomembno, da varnostne rezerve nimate doma “v nogavici” ali na bančnem računu, kjer so obresti v zadnjih letih skorajda ničelne.

Če želite, da bo varnostna rezerva ohranjala vrednost, morate poskrbeti za njeno plemenitenje oziroma naložbo tja, kjer je donos višji od inflacije. Ker pa gre za varnostno rezervo, ki jo boste – na primer zaradi večje okvare avtomobila – morda potrebovali z danes na jutri, mora biti naložba tudi čim bolj likvidna. Z drugimi besedami, omogočati mora čim hitrejše izplačilo v denarju.

Vse našteto, to je zaščito pred inflacijo, plemenitenje in visoko stopnjo likvidnosti, nudijo vzajemni skladi. Če izberete redno mesečno vlaganje manjšega zneska z varčevalnim načrtom, je takšno varčevanje tudi nadvse preprosto in v osebnem ali družinskem mesečnem proračunu komajda opazno. 

Ali če malce preoblikujemo znani pregovor: eno zrno in en kamen komajda opazimo, medtem ko lahko iz milijona zrn spečemo pogačo, iz milijona kamnov pa zgradimo palačo.

Varnostne rezerve se ne dotikajte

Varnostna rezerva lahko predstavlja skušnjavo, zato je dobro, da je ravno prav odmaknjena, da po njej ne morete poseči kadar koli. Samo pomislite, kako vabljivih je lahko 5.000 ali 10.000 evrov na bančnem računu, ko se pojavi določena želja ali priložnost. 

Toda varnostna rezerva ni namenjena lažjemu izpolnjevanju želja. Je denar, za katerega upamo, da ga nikoli ne bo treba uporabiti in ki zagotavlja določeno mero varnosti in brezskrbnosti za primer, če se zgodi kaj nepredvidenega.

Tako pridemo do še ene prednosti, ki jo prinaša varčevanje v vzajemnih skladih. Medtem ko so sredstva likvidna in jih lahko – če nujno potrebujemo denar – hitro pretopimo v denarno izplačilo, so hkrati ravno dovolj odmaknjena, da zmanjšujejo skušnjavo po njihovem zapravljanju.

Izračunajte svojo pot do varnostne rezerve

Vas zanima, koliko lahko že z majhnimi mesečnimi vplačili privarčujete za svojo varnostno rezervo? Uporabite vlagateljski kalkulator, ki namesto vas opravi vse zapletene računske operacije, kot je obrestno-obrestni račun. 

*Podatki, upoštevani za izračun: mesečno vplačevanje 100 evrov, doba varčevanja 5 let, stopnja donosa 6 %. Izračun je informativen. Pretekli donosi ne zagotavljajo enake donosnosti v prihodnosti.

**Podatki, upoštevani za izračun: mesečno vplačevanje 200 evrov, doba varčevanja 4 leta, stopnja donosa 6 %. Izračun je informativen. Pretekli donosi ne zagotavljajo enake donosnosti v prihodnosti.