Kljub popravku na borzah recesije ni pričakovati

Delniški trgi so v letošnjem letu nadaljevali trend rasti, ki se je začel v oktobru leta 2022. Takrat je večina udeležencev na kapitalskih trgih spoznala, da vojna v Ukrajini in posledično potencialna energetska kriza, ki je pripeljala do močno povišane inflacije in posledično dvigovanja ključnih obrestnih mer, ne bo pripeljala v globalno recesijo.

Naj samo spomnim, da so bila leta 2022 pričakovanja o možnosti recesije 80-odstotna, zato so od začetka leta 2022 globalne delnice izgubile okrog 20 odstotkov vrednosti. Odpornost razvitih gospodarstev in rast prodaje podjetij je na delniške trge vrnila zaupanje in do sredine julija 2024 je globalni indeks razvitih trgov pridobil 37,5 odstotka, merjeno v evrih.

Kot rečeno, so v največji meri to spodbudili bistveno boljši poslovni rezultati, ki so pet četrtletij zapored v povprečju presegali pričakovanja analitikov za dobrih osem odstotkov. To samo potrjuje dejstvo, da je bil medvedji trend leta 2022 precenjen in je stal na realnih temeljih.

Trend umetne inteligence

Ključni moment za rast delniških tečajev pa se je zgodil v sredini leta 2023, ko je ameriški proizvajalec polprevodnikov NVIDIA napovedal izjemno pričakovano rast prodaje na račun razvoja umetne inteligence. V naslednjih mesecih so ta trend doživela tudi številna druga tehnološka podjetja.

Zaradi izjemno hitre rasti vrednosti delnic se je oktobra 2023 zgodila »mini« korekcija, ker je bila večina udeležencev na kapitalskih trgih mnenja, da je bila rast prehitra in da je dolgoročno nevzdržna. Delno pa je k temu prispevalo tudi dejstvo, da se inflacijska pričakovanja niso zniževala dovolj hitro, kar je pomenilo nekoliko daljše pričakovano vztrajanje centralnih bank pri relativno visokih obrestnih merah.

Naslednje objave poslovnih rezultatov v začetku letošnjega leta so ponovno pozitivno presenetile, predvsem so tehnološka podjetja, ki so neposredno povezana z razvojem umetne inteligence, krepko zvišala že tako visoke napovedi prodaje in dobičkov za letošnje leto.

V drugem četrtletju letos so se tudi inflacijska pričakovanja po poletni stagnaciji začela zniževati. To je udeležencem na trgu kapitala dalo vetra v jadra in pričakovanja po skorajšnjem začetku zniževanja obrestnih mer so bila ponovno aktualna. Dejansko je znižanje prva najavila evropska centralna banka in kmalu zatem je tudi ameriški Fed začel bolj na glas razmišljati o znižanju ključne obrestne mere. Na podlagi spodbudnih poslovnih rezultatov in makroekonomskih podatkov so delniški indeksi dosegali nove rekordne vrednosti.

Je bil čas za korekcijo?

Počasi so se znova začele pojavljati ocene, da so vrednosti delnic previsoke in da je počasi čas za korekcijo. Te se na delniških trgih običajno zgodijo iznenada, vzroki so pa vsakič drugačni. Letošnja panika se je začela na zadnji dan julija in je zares trajala vsega skupaj pet dni. V vmesnem času pa smo lahko prebrali vse mogoče scenarije, med drugim tudi o tem, da je recesija spet tik pred vrati.

Realnost je pa za zdaj povsem drugačna. Inflacijska pričakovanja se še naprej znižujejo, ameriški Fed je naznanil skorajšnji začetek cikla zniževanja obrestnih mer, podjetja pa še naprej objavljajo poslovne rezultate, ki presegajo pričakovanja. Ameriška podjetja so v tem četrtletju dosegla petodstotno rast prodaje in 9,2-odstotno rast dobičkov.

Vsekakor ni dovolj razlogov za paniko, ki pa se je vseeno zgodila in jo je po vsej verjetnosti sprožilo algoritemsko trgovanje. Za dolgoročno naravnane vlagatelje dobra priložnost za dokupe, za nekatere pa nekaj dni povečan krvni tlak in nekoliko slabši spanec.