Kitajska raste

Leto se na kitajskih borzah ni začelo preveč obetavno. Še naprej je država poskušala z regulacijo večjih tehnoloških podjetij omejiti njihovo tržno moč. Sredi marca je bilo doseženo dno, ko se je pojavila bojazen, da se bo Kitajska aktivno vključila v vojno v Ukrajini. In potem je spet izbruhnila epidemija covida-19, zaradi katere se je Šanghaj, ki je eno najpomembnejših gospodarskih središč v državi, za nekaj tednov povsem zaprl. Izbruhi sicer manj nevarne, vendar bolj nalezljive različice omikron so se pojavljali povsod po državi, tako da so bili deli mest ali kar cela mesta tudi po več tednov v karantenah, kar je imelo precejšen negativen vpliv na gospodarstvo, saj so se pojavile težave v dobavnih verigah, zmanjšala se je tudi potrošnja.

Konec maja so se začele sproščati epidemiološke omejitve, vendar pa ni prišlo do bistvene rasti v proizvodnji in potrošnji. Potrošniki se očitno še naprej bojijo, da se virus lahko vrne in da se zaprtja mest lahko ponovijo, saj država ne odstopa od cilja, da v celoti izkorenini okužbe. Med zaprtjem mest se je povečala tudi nezaposlenost, predvsem med mladimi. Tudi pretrgane dobavne verige bodo potrebovale nekaj časa, preden se bo stanje normaliziralo.

Cilj države je, da letos doseže 5,5-odstotno rast BDP. Večina analitikov meni, da je zaradi epidemioloških zapiranj takšna rast letos nedosegljiva, in postavlja ocene za letošnje leto v razponu nekje med 4 in 4,5 odstotka.

Država je sicer obljubila ukrepe za spodbujanje gospodarstva pa tudi potrošnje. Tako nameravajo spet vlagati v infrastrukturo, za kar je za zdaj odobrenih 300 milijard juanov, kar je nekaj manj kot 43 milijard evrov. Prav tako so omogočili davčne spodbude za nakup novih avtomobilov, kar je dvignilo tečaje delnic avtomobilskih proizvajalcev. Kitajska je sicer med vodilnimi državami pri uvajanju električnih avtomobilov. Centralna banka še naprej ohranja ekspanzivno monetarno politiko, medtem ko je drugod po svetu monetarna politika večinoma restriktivna.

Najbolj pozitiven odziv na delniški trg pa je imelo pričakovanje, da kitajska država ne bo več drastično posegala v delovanje tehnoloških podjetij. Delnice kitajskih tehnoloških podjetij so namreč že dalj časa pod pritiskom regulatornih organov. Sicer Kitajska ni objavila, da odstopa od nadaljnje regulacije, na trg je prišlo le nekaj namigov, ki so nakazovali, da večjih dodatnih regulatornih pritiskov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. To je dvignilo predvsem delnice tehnoloških podjetij v sektorjih potrošnih dobrin ter telekomunikacij, ki so bile v preteklem četrtletju tudi med najbolj donosnimi na kitajskem trgu.

Indeks kitajskih delnic, uvrščenih na borzo v Hongkongu, HSCEI, je imel v prvem četrtletju letošnjega leta negativni donos, medtem ko se je v drugem četrtletju, predvsem od konca maja, situacija precej obrnila. V prvem polletju letos je tako HSCEI pridobil 0,46 odstotka vrednosti, merjeno v evrih.