Kako lahko na prvi pogled nepomembna inflacija obrne kapitalske trge na glavo?

Ta se od lanskega aprila ciklično dvigajo skladno z delniškimi indeksi, vse višjimi pričakovanji o okrevanju gospodarstev in predvsem s ceno nafte. Ker se ta trend letos nadaljuje hitreje od pričakovanj, k čemur so pripomogla pričakovanja o prihodu dodatnega fiskalnega svežnja pomoči v ZDA ob pričakovanem odprtju gospodarstva v prihajajočem poletju, je to za seboj potegnilo tudi hitrejšo rast krivulje donosnosti na dolžniških trgih.

Najbolj prizadet tehnološki sektor, bančni sektor pozitivno

Dolgoročne obrestne mere oziroma sama krivulja donosnosti namreč že od nekdaj veljata za pomembno spremenljivko na finančnih trgih, ki lahko spremenita pravila igre in režime v smislu vrednotenj naložbenih razredov. Dolgoročna (realna) obrestna mera je namreč ključna komponenta izračuna dolgoročnega stroška kapitala, zato ima njena vrednost relevantno vlogo pri vrednotenju ne samo obveznic, temveč tudi delniških sektorjev in valutnih križev. Temu smo denimo priča že v tem letu, ko povišana krivulja donosnosti ne znižuje več samo vrednosti obveznic, temveč že negativno pritiska na vrednotenje obrestno občutljivih delniških sektorjev. Najbolj je prizadet tehnološki sektor, na drugi strani pa ta zasuk pozitivno vpliva na bančni sektor, saj se pričakujejo višji obrestni prihodki.

Dvig krivulje donosnosti letos že opazno vpliva na zniževanje vrednotenj obveznic. Seveda bolj v ZDA kot v Evropi, saj je v Evropi krivulja precej manj prožna in bolj sploščena kot v ZDA. Ta proces je značilen za zaključke ali začetke novih gospodarskih ciklov, ki dvigujejo donosnosti obveznic zaradi pričakovanih svežih inflacijskih pritiskov, in kot tak tudi značilno neugoden za manj tvegane obveznice.

Zaradi rasti cene nafte in surovin letos nadpovprečna inflacija

Letos bomo vsekakor priča nadpovprečni inflaciji, ki je značilna ob začetkih gospodarskih ciklov, in sicer predvsem zaradi rasti cene nafte in surovin, po drugi strani pa so prisotna tudi ozka grla pri proizvodnji doloženih izdelkov ali dobavi materiala. Samo agregatno povpraševanje si bo verjetno tudi nekoliko opomoglo čez poletje s pomočjo odprtja storitvenega sektorja, vendar kljub temu to verjetno ne bo glavni katalizator cikličnega okrevanja inflacija. Prej bomo verjetno priča stroškovni oziroma ponudbeni inflaciji zaradi kratkoročnega skoka cen surovin in energentov ter omejene ponudbe, ki bo v naslednjem letu verjetno že popuščala kot tisti trajnejši, ki izvira na podlagi velikega povpraševanja, kot je bila v ciklu 2003-2008. V tem scenariju utegnejo obveznice še letos doseči dovolj visoke donosnosti, da bodo postale spet zanimive za vlaganje.

Centralne banke so prejšnji cikli izučili, da enoletni inflacijski pritisk še ne pomeni trajnega dosežka inflacije okoli dveh odstotkov, kar je sicer njihov bolj ali manj stalen cilj. Novejši cikli namreč dokazujejo, da inflacijo zaradi številnih razlogov vse bolj drži gravitacija in da se morajo centralne banke z vsemi možnimi orožji boriti, da jo občasno spravijo nad dva odstotka.

Zmerna inflacija vsekakor velja za dobrodošel in nujen pozitiven dejavnik gospodarske aktivnosti kot tudi stabilnosti na kapitalskih trgih, medtem ko so trajni večji odkloni v inflaciji že lahko težavni za zdravo gospodarsko dinamiko. Zato so tukaj centralne banke, ki morajo inflacijo čim uspešneje uravnavati.

Objavljeno v: Mojce finance, rubrika: Upravljanje v živo, datum, 17. 03. 2021