Investirajte danes, nato pa “pozabite” na naložbo

Poleg tega, da je dobro razpoložljiva sredstva investirati čim prej, šteje tudi strategija investiranja. Izkaže se namreč, da je za običajnega vlagatelja, ki želi oplemenititi svoje prihranke ter jih zaščititi pred inflacijo, običajno najprimernejša strategija, ki ji v angleško govorečih deželah rečejo “invest and chill”. Ali če poskušamo to prevesti v domači jezik, investirajte, nato pa se do unovčitve z naložbo ne ukvarjajte.

Zakaj takšen nasvet?

Investiranje v sklade je tek na dolge proge. Za razliko od trgovanja z vrednostnimi papirji, kjer poskuša vlagatelj ujeti ugoden trenutek za vstop in izstop iz naložbe, je pri skladih odločilno to, da z dolgoročno investicijo izkorišča trend rasti, ki je na daljše časovno obdobje praviloma vedno pozitiven.

Ali še drugače: skladi ne obljubljajo zelo visokih donosov, kot jih lahko doseže vlagatelj, ki bi pravi čas kupil in nato prodal izbrane delnice. Namesto tega je cilj upravljavcev skladov dolgoročna rast ob čim manjši nihajnosti. Običajen vlagatelj, ki želi oplemenititi svoje prihranke, namreč v večini primerov daje prednost nižjemu tveganju pred izrazito visoko donosnostjo.

Če je pri investiranju v posamične vrednostne papirje pomembno ujeti pravi trenutek, pri investiranju v sklade vlagatelju o tem pravzaprav sploh ni treba razmišljati. To velja še toliko bolj, če namerava izkoristiti moč rednega periodičnega vplačevanja oziroma t. i. strategije DCA, ki statistično dokazano omogoča doseganje najstabilnejših donosov.

A vrnimo se korak nazaj. Ko vlagatelj vloži sredstva v sklad – bodisi z enkratnim vplačilom bodisi z rednim periodičnim vplačevanjem – je najbolje, da se do trenutka unovčitve z naložbo sploh ne ukvarja. Seveda lahko na spletu ali prek mobilne aplikacije spremlja stanje svoje naložbe, a nič več kot to.

Praviloma sta smiselni le dve vrsti poseganja v naložbo v obdobju med vstopom in unovčenjem:

1. dodatna vplačila za povečanje vložka in
2. preoblikovanje portfelja iz delniškega v mešani ali obvezniški portfelj v drugi polovici načrtovane dobe investiranja s ciljem dodatnega znižanja tveganja v času pred izstopom iz naložbe.

Druga poseganja v naložbo, kot na primer izplačilo v primeru strahu pred pričakovano recesijo ali izplačilo v trenutku, ko vlagatelj meni, da je naložba dosegla vrh, na dolgi rok običajno ne pripomorejo k višjemu donosu.

Še posebej tvegano je špekuliranje s tem, ali je trg trenutno visoko ali nizko. Tudi največji poznavalci in najizkušenejši vlagatelji z Wall Streeta se s čakanjem na pravi trenutek (ang. timing the market) marsikdaj opečejo. In če ne uspe njim, ki imajo najboljši dostop do ključnih informacij ter največ izkušenj, kako bi lahko uspelo običajnemu vlagatelju, ki želi le poskrbeti za svoje prihranke.

Zato je za slednjega najbolj priporočljivo, da se ne obremenjuje s časom vstopa in izstopa iz naložbe ter namesto tega izkoristi lastnosti dolgoročnega razpršenega investiranja v skladih. Takšen pristop zgodovinsko gledano zagotavlja praviloma stabilen donos, kjer se tudi morebitna vmesna nihanja ob dovolj dolgem intervalu opazovanja izravnajo.

Da se to lahko uresniči, je ključnega pomena, da:

• čim prej investirate,
• investirate na čim daljši rok,
• čim manj posegate v samo naložbo.

Ali z drugimi besedami, da investirate danes, nato pa naložbo nekaj let “pustite na miru” oziroma jo le opazujete. Investirajte zdaj z novo aplikacijo Triglav Skladi.