Geopolitika in vreme dražita energijo

Pretežni del surovin se je od začetka meseca podražil, vzrok pa so večinoma geopolitične napetosti in neugodne vremenske razmere. Precej nizke temperature v ZDA so povečale povpraševanje po energentih, kar je povišalo cene zemeljskega plina v ZDA. Dodatno je še na rast cene zemeljskega plina vplivala tudi povečana geopolitična napetost med Rusijo in Ukrajino, navsezadnje pa se približuje tudi glavna sezona največjega povpraševanja.

Na plin vpliva Ukrajina
Višja je tudi cena plina v Evropi zaradi naraščajočega tveganja za dobavo in močno povpraševanje. Za ilustracijo, kljub temu da se je cena plina zvišala tudi v ZDA, ga evropski potrošniki in industrija še vedno plačujejo bistveno več kot Američani.

S koncem leta se izteka pogodba o tranzitu plina med Ukrajino in Rusijo. Ker ne bo podaljšana, je to še dodaten vzrok za rast cene. Evropi trenutno na roko ne gre niti obdobje hladnega in brezvetrnega vremena, ki je zmanjšalo proizvodnjo obnovljivih virov energije in povzročilo nekoliko hitrejše črpanje zalog plina. Zaradi napovedi hladnejše zime kot v zadnjih letih so cene tudi za poletni plin 2025 že precej narasle.

Nafta WTI oscilira okrog nivoja 70 dolarjev za sod. Ceno držijo naraščajoče marže rafinerij za destilatne izdelke ter dvomi o tem, ali bo Opec+ leta 2025 odpravil prostovoljne omejitve proizvodnje zaradi presežka na trgu. Napovedi za leto 2025 nakazujejo na nižje cene, saj se poleg že šibke rasti na Kitajskem gospodarski podatki slabšajo tudi v Evropi.

Poleg tega bi lahko okrepljena proizvodnja proizvajalcev zunaj Opeca+ povzročila presežek nafte, ki zdaj, glede na nedavno poročilo Mednarodne agencije za energijo, presega milijon sodov na dan. Kljub vsemu obstajajo določena tveganja za zvišanje cene, vključno z možnostjo, da bi administracija Donalda Trumpa uvedla nove sankcije proti Iranu in Venezueli, ter že obstoječa geopolitična tveganja.

Tudi zlato se draži
Najnovejša povišana eskalacija med Rusijo in Ukrajino je spodbudila tudi rast cene zlata. Trenutno se cena giblje na ravni okrog 2650 dolarjev. Ne glede na to, da krepitev dolarja ne gre na roko ceni zlata, pa v razmerah trenutnih geopolitičnih situacij še vedno precej vlagateljev išče naložbene priložnosti v tem naložbenem razredu.

Industrijske kovine so se prav tako nekoliko podražile kljub šibki rasti v območju z evrom, geopolitičnih napetosti, zvišanju vrednosti dolarja in tveganjem zaradi novih carin. Poleg tega je na baker vplival strah pred upočasnitvijo energetskega prehoda po izjavi Donalda Trumpa, da bo »preklical vsa neporabljena sredstva« v okviru zakona o zmanjšanju inflacije (IRA) ključne podnebne zakonodaje odhajajoče Bidnove administracije.

Omeniti velja, da se zaloge bakra v skladiščih, ki jih spremljajo tri glavne terminske borze, še naprej zmanjšujejo. Nižje povpraševanje po kovinah zaradi šibkih rasti bi lahko srednjeročno nadomestilo povpraševanje zaradi infrastrukturnih projektov.

Na splošno energetski trg še naprej oblikujejo geopolitične napetosti, kovinski trg pa povpraševanje po surovinah, povezanih z zeleno tranzicijo. Pri kmetijskih surovinah ostajajo ključni izzivi prevozne poti in vremenski vplivi.