ECB v hitrejša nižanja obrestnih mer

Zgradba evropskega parlamenta v Bruslju 15.10.2024

Še pred nekaj tedni je veljalo, da bo predvsem ameriška centralna banka (FED) nadaljevala z nižanjem obrestnih mer na vsakem od zasedanj v naslednjem letu, evropska centralna banka (ECB) pa bo to naredila le nekajkrat. A zdaj se je situacija obrnila na glavo, in to ne glede na dejstvo, da je trenutno ključna obrestna mera v evroobmočju kar za poldrugi odstotek nižja od tiste v ZDA.

V sedanjih razmerah je situacija v gospodarstvu odločilna in ta se na obeh straneh Atlantika konkretno razlikuje. Gospodarstvo ZDA je v zelo dobri kondiciji. V drugem četrtletju je zraslo kar za tri odstotke, v celotnem letošnjem letu naj bi rast znašala poldrugi odstotek. Kompozitni indeks o razpoloženju nabavnih menedžerjev PMI za ameriško gospodarstvo znaša visokih 54. Vse, kar je višje od 50 pomeni, da se pričakuje ugodno gospodarsko gibanje. Brezposelnost je septembra spet padla, tokrat na 4,1 odstotka, rast plač pa se je povečala na 4,1 odstotka. Tudi novih zaposlitev je bilo v prejšnjem tednu dvakrat več od pričakovanj in blizu najvišje vrednosti v zadnjem letu.

Nasprotno pa so podatki za evroobmočje veliko šibkejši. Analitiki Bloomberga pričakujejo, da naj bi letos evroobmočje zraslo za 0,7 odstotka. Pričakovanja so šibka predvsem za ključne države: Nemčija naj bi beležila upad BDP za 0,3 odstotka, Francija, Nizozemska in Avstrija pa izjemno šibko rast. Zadnji objavljeni kompozitni indeks o razpoloženju nabavnih menedžerjev PMI za evroobmočje znaša 49,6, kar kaže na ohlajanje gospodarske aktivnosti. Tudi pri tem indeksu se je najslabše odrezala Nemčija. Trenutno se to še ne kaže v povišani brezposelnosti, saj ta ostaja na nizki ravni, 6,4 odstotka, vendar pa lahko kmalu pričakujemo njeno poslabšanje. Nemški Volkswagen, BASF in Thyssenkrupp so že napovedali odpuščanja. Več brezposelnih in manjša gospodarska rast bodo zmanjšali rast plač, kar bo dodatno ohlajalo inflacijo.

V Evropi je septembra inflacija padla na 1,8 odstotka. Čeprav je osrednja inflacija brez cen energentov in hrane še povišana, pri 2,7 odstotka, se bo s tako gospodarsko dinamiko rast cen samo še zmanjševala. Inflacija v ZDA se je tudi znižala na 2,4 odstotka, kar je manj od pričakovanj, sicer pa se je spet povišala osrednja inflacija. Dinamika rasti cen v ZDA in v Evropi je torej drugačna, verjetno bo tako tudi v prihodnje.

Prav nič čudnega torej ni, da so se pričakovanja o zniževanju obrestnih mer obrnila na glavo. V ZDA se pričakuje manj znižanj, v Evropi več. Medtem ko bo Fed s ključno obrestno mero prišel na trenutno raven ECB šele čez eno leto, jo bo ta takrat imela že pod dvema odstotkoma. Analitiki so optimistični predvsem glede prihodnosti ameriškega gospodarstva. Menijo, da ne bo le dosežen tako imenovani mehki pristanek, ampak je popolnoma mogoče, da do upočasnitve sploh ne bo prišlo, saj se bo visoka stopnja gospodarske rasti nadaljevala.