Obveznice se vračajo v priljubljen izbor vlagateljev

Potem ko je na začetku lanskega leta že kazalo, da bodo obveznice že tretje leto končale v minusu, kar se ni zgodilo že skoraj 240 let, so te v zadnjih dveh mesecih veliko pridobile. Spodbudni podatki o zniževanju inflacije v razvitih državah so investitorje prepričali, da so obrestne mere dosegle vrh in da bodo centralne banke že marca začele zniževati ključne obrestne mere.

Novembrski podatki o inflaciji v večjih gospodarstvih so bili namreč povsod nižji od pričakovanj: v evroobmočju je inflacija znašala le 2,4 odstotka, kar je le malo več od ciljne, v ZDA je znašala 3,1 odstotka, v drugem največjem svetovnem gospodarstvu, Kitajski, pa so imeli celo deflacijo v višini 0,5 odstotka.

Tako hitro zniževanje, sploh v tej zadnji fazi, ko je to nekoliko težje, si je le malokdo obetal, zato ni nič čudnega, da so zahtevani donosi padli in se je vrednost obveznic posledično povečala.

Trg čaka nižje obresti
Če se upošteva, da znaša ključna obrestna mera ameriške centralne banke Fed 5,5 odstotka, evropske ECB pa štiri odstotke, znaša realna obrestna mera, ki upošteva trenutne ravni inflacije, v ZDA 2,4, v evroobmočju pa 1,6 odstotka, kar samo po sebi deluje zelo zaviralno na gospodarstvo.

Posledično je tudi predsednik ameriškega Federal Reserve (Fed) Jerome Powell namignil, da bi letos lahko trikrat znižali ključno obrestno mero v skupni višini 75 bazičnih točk. A investitorji pričakujejo znižanje v višini 150 točk in prvo znižanje že marca. Na drugi strani je bila glede naslednjih nižanj nekoliko previdnejša predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Tudi njej trgi ne verjamejo, saj do konca leta pričakujejo, da bo ključna obrestna mera v evroobmočju s štirih odstotkov padla na 2,5 odstotka.

Inflacija še upada
Dejstvo je, da se inflacija trendno znižuje, sicer je prav mogoče, da se bo tempo nižanja upočasnil ali na trenutke zaradi sezonskih dejavnikov celo zaustavil. Osrednji del inflacije, ki je bolj trdovraten, je že tradicionalno v novembru negativen, v decembru pa pozitiven. Vseeno je zelo pomembno, da cene nafte in energentov potiskajo inflacijo navzdol. Po drugi strani tudi kitajska deflacija na druge države vpliva zaviralno. Blaga recesija v evroobmočju v zadnji polovici lanskega leta prav tako vpliva na raven cen.

V tem ozračju torej ne moremo biti začudeni, da so vrednosti obveznic tako rekoč poletele. Evropske državne obveznice so lani izkazale donos v višini 7,15 odstotka, evropske podjetniške obveznice 8,9 odstotka, evropske visoko donosne obveznice pa kar 12,8 odstotka. Spomin na negativne obrestne mere je s tega vidika res daleč. Vse kaže, da bi morale obveznice tudi letos izkazati solidne donose. Kot naložbeni razred v portfeljih svetovnih vlagateljev spet prihajajo v prvo vrsto.