Cena nafte po sestanku kartela OPEC+ nekoliko navzdol

V sredo so se na virtualnem zasedanju sestale članice naftnega kartela OPEC+, kjer so se dogovorile, da bodo od septembra dalje povečale črpanje nafte za 100.000 sodčkov na dan. Odločitev je zaradi manka ponudbe in posledično visokih cen nekoliko razočarala, saj gre za v absolutnem smislu najnižje povečanje od leta 1986 ter predstavlja le eno tisočino svetovne porabe. Mnogi jo označujejo tudi kot posmeh ameriškim prizadevanjem o povečanju črpanja, s katero bi nekoliko omejili cenovni pritisk in njen vpliv na povišano inflacijo. Na prejšnjih dveh srečanjih se je kartel zaradi neravnovesja med proizvodnjo in povpraševanjem denimo odločil za povečanje proizvodnje za 600.000 sodčkov dnevno.

Prostih zmogljivosti ni

Kartel nizko povečanje opravičuje z zelo omejenimi prostimi zmogljivostmi, povečanje načrpanih količin pa naj bi si države članice razdelile proporcionalno. Zadnje nakazuje, da povečanje morebiti niti ne bo izpolnjeno v celoti, saj imajo v tem trenutku proste kapacitete verjetno le Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Cene na blagovnih borzah so se sprva povečale, tako se je cena za sodček zahodnoteksaške nafte približala 97 dolarjem. Pozneje so razočaranje kartela preglasile objave o rasti zalog nafte v ZDA ter pešanje tamkajšnjega povpraševanja. Američani se zaradi visokih cen in upada potrošniškega zaupanja namreč vozijo celo manj kot poleti leta 2020, ko je bilo javno življenje marsikje skoraj v celoti zaustavljeno oziroma omejeno. Štiritedensko povprečje porabe bencina, ki je dober pokazatelj celotnega povpraševanja, je po podatkih uprave za energijo namreč več kot en milijon sodčkov na dan pod predpandemskim povprečjem. Cene nafte so sicer zadnja dva meseca v upadu, saj so se od sredine junija znižale za dobro petino, prihodnje gibanje pa bo odvisno predvsem od dinamike svetovnega gospodarstva. Zaradi visokih cen pa nimajo koristi le države izvoznice, temveč tudi številna energetska podjetja.

Energetski sektor med zmagovalci

Ta so v zadnjem četrtletju poslovala rekordno v vsej svoji zgodovini, na lestvici ameriških podjetij iz delniškega indeksa S&P 500 z najvišjim obsegom ustvarjenega prostega denarnega toka pa najdemo kar tri energetska podjetja. Zato tudi ni čudno, da je energetski sektor z več kot 40-odstotno donosnostjo tudi letošnji prepričljivi borzni zmagovalec.