Triglav Skladi Stockcast in Alexandr Gutirea: Azijski tigri

Matjaž: Poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes sva z vami Matjaž Pogorevc, sem investicijski analitik ...

Klara: ... Klara Repnik. Delam na področju financ.

Matjaž: Danes je naš gost kar naš lastni voditelj Alexandr Gutirea. Alexandr je upravljavec investicijskih skladov, upravlja dva sklada, in to sta Triglav Aktivni in Triglav Azija. Pozdravljen, Alexandr! Lepo, da si danes z nami!

Klara: Alexandr, pozdravljen!

Alexandr: Zdravo, lepo je biti gost, tako da za spremembo sem danes v drugačni vlogi in se veselim.

Matjaž: Besedna zveza azijski tigri se nanaša na gospodarstva Južne Koreje, Singapurja, Tajvana in Hongkonga. To so gospodarstva, ki so doživela hitro industrializacijo in uspela ohraniti izjemno visoke stopnje rasti: več kot sedem odstotkov na leto med letoma 1960 in 1990. Na prelomu 21. stoletja pa so dosegla status gospodarstva z visokim dohodkom in se specializirala na področjih konkurenčnih prednosti. Singapur in Hongkong sta vodilna na področju mednarodnih financ, Tajvan in Južna Koreja pa sta vodilna v proizvodnji elektronskih naprav in komponent. Uspeh teh držav je postal vzor za države v razvoju v jugovzhodni Aziji, ki so jih poimenovali gospodarstva tigrov. V letu 2021 so tam gospodarstva, v katerih živi 88 milijonov ljudi in predstavljajo okoli enega odstotka celotnega svetovnega prebivalstva, ustvarila okoli 3,5 odstotka svetovnega BDP-ja. Alexandr, kaj je bil recept za uspeh? Kako jim je to uspelo?

Alexandr: Ključni razlog seveda prihaja iz naslova izjemnega razvoja na področju informacijske tehnologije, ki smo ga videli v zadnjih desetletjih. Tako Južna Koreja kot tudi Tajvan sta izjemno močna na tem področju. Mogoče marsikdo ne ve, ampak ravno na Tajvanu se nahaja najbolj napredno podjetje na področju proizvodnje polprevodnikov. Podjetje, ki pa je najbližji konkurent, pa se nahaja v Južno Koreji. Tako, da ključni razlog je razvoj informacijske tehnologije s poudarkom na razvoju polprevodnikov. Po drugi strani pa razvoj na področju finančnih storitev, finančnega posredovanja. Tukaj mislim predvsem na Hongkong in Singapur. Tako v Hongkongu kot tudi v Singapurju je segment finančnih storitev zelo, zelo razvit. Če pogledamo na primer strukturo indeksa podjetij oz. delnic podjetij iz Hongkonga, potem vidimo, da finančna podjetja predstavljajo 50 odstotkov. V Singapurju je delež blizu 50 odstotkov, v bistvu pravzaprav v Hongkongu je 49 odstotkov, v Singapurju pa 51. Tako da izjemno močna podjetja, izjemno močne banke, izjemno močne zavarovalnice, ki usmerjajo razvoj na tem področju. Ne samo azijske regije, ampak tudi širše gledano, globalno gledano. Tako da par podjetij, ki so postala res prvaki na svojem področju, in to v svetovnem merilu.

Klara: Ravno Singapur in Hongkong imata kolonialno zgodovino. Pri obeh je bil prisoten britanski imperij. Ali sta bili že v preteklosti središči, skozi katera so se lahko izpostavljala evropska gospodarstva?

Alexandr: Ja, vsekakor. Še posebej Hongkong že takrat, v času, ko je bil Hongkong del britanskega imperija. Hongkong je bil del tega imperija od leta 1841 do leta 1997, torej 156 let. Že v tem času je Hongkong bil finančno središče, vsaj kar se tiče Azije. In ta primat, ta položaj, ki ga Hongkong še vedno ohranja na področju financ, izhaja ravno iz te zgodovine, ravno iz tega razvoja, ravno iz teh iniciativ, aktivnosti, ki so jih izvajali Angleži s ciljem, da se zgradi močno finančno središče te regije. Zraven pa se nahaja seveda Kitajska, relativno blizu se nahaja Indija. Tako da te težnje po razvoju Hongkonga in tudi Singapurja, ki je strateško gledano izjemno dobro pozicionirana država, ta razvoj ter težnje te investicije, ki so prihajali s strani Velike Britanije, so razumljivi in v veliki meri so temelj tega, kar mi zdaj imamo v Hongkongu in Singapurju. Torej imamo dve finančni središči, dve ozemlji z izjemno visokim življenjskim standardom, tako da ne moremo ločiti preteklosti od sedanjosti in v veliki meri tudi od prihodnosti.

Klara: S kakšnimi težavami pa se srečujejo azijski tigri? Če razmišljamo po posameznih gospodarstvih?

Alexandr: Če gledamo recimo na Južno Korejo. Če obstaja Južna Koreja, je nekako pričakovano, da obstaja tudi Severna Koreja. In ravno to je velik problem, s katerim se srečuje Južna Koreja. Geopolitična nestabilnost, verjetnost vojne, ki nikdar ni nič. To seveda vpliva tako na razvoj države kot tudi na počutje prebivalcev Južne Koreje, kot tudi na pripravljenost tujih investitorjev investirati v to državo. Torej, ta vidik je vedno prisoten. To je tveganje. Po drugi strani tveganje predstavlja staranje prebivalstva. Mi smo že enkrat govorili o tem v eni od epizod našegaa podkasta. Prebivalstvo Južne Koreje se stara, to je tudi problem. Po drugi strani pa problem predstavlja pomanjkanje pripravljenosti spodbujati priseljevanje. Če pogledamo Tajvan, težave predstavljajo geopolitična tveganja, ki prihajajo iz naslova odnosov s Kitajsko. Tajvan ni država, Tajvan je del kitajskega ozemlja. Ampak prebivalci Tajvana, tajvanske oblasti vidijo situacijo nekoliko drugače in to vsekakor predstavlja vir raznoraznih nesporazumov in različne retorike, ki mogoče ni optimalna za odnose kot tudi za razvoj.

Matjaž: Pač njihova trenutna demokratska progresivna stranka je celo zelo, zelo napredna v definiciji, kaj je Tajvan in pravijo, da oni ne potrebujejo referenduma, da bi se odločili, da ne bodo del Kitajske. Oni pravijo, da oni pač so Tajvan in niso del Kitajske. Na drugi strani imamo pa še eno partijo, ki je pa Kuomintang. Oni pa hočejo videti svojo zastavo Tajvana po celi Kitajski. Ravno obratno. Imajo pa nekaj, kar se imenuje silikonski ščit, a ne, Alexandr.

Alexandr: Ja, kot sem že omenil, Tajvan je ena od vodilnih držav na področju razvoja in predvsem proizvodnje naprednih polprevodnikov. To je prednost, po drugi strani pa je to tudi tveganje. Polprevodniki so ključna surovina v 21. stoletju. Brez tega ne moremo govoriti o razvoju naprednih tehnologij in države, ki imajo dostop do polprevodnikov, se lahko razvijejo, lahko investirajo v inovacije. Na drugi strani pa so države, ki so v drugačni situaciji in nimajo dostopa. In Kitajska, čeprav se v zadnjih desetletjih močno trudi, da bi zgradila to infrastrukturo, to znanje na področju razvoja in proizvodnje polprevodnikov, ne glede na vse te poskuse, ne glede na vse investicije, jim ni uspelo. Čeprav imajo svoje proizvodne obrate, ampak ti obrati še niso tako napredni. In za dostop do določenih polprevodnikov nujno potrebujejo Tajvan ali pa Južno Korejo. In tukaj pa prihaja do nekoliko poslabšanih odnosov v zadnjih letih med Kitajsko in ZDA, tudi Kitajsko in Evropo. In v zadnjem času, v zadnjih letih smo priča omejevanju na področju uvoza tehnologije, strojev za proizvodnjo polprevodnikov. Tudi omejevanju izvoza najbolj naprednih polprevodnikov na Kitajsko in Kitajska se nahajajo v zelo problematični situaciji. Zelo blizu pa se nahaja Tajvan, kjer je podjetje Taiwan Semiconductor. To je ravno to podjetje, ki sem ga prej omenjal, ki je najbolj uspešno na področju proizvodnje polprevodnikov in pravzaprav od tega podjetja so odvisna vsa podjetja, ki so tako ali drugače aktivna na področju uporabe polprevodnikov ali razvoja.

Matjaž: No, da ne bodo polprevodniki tako velika neznanka, bi lahko mogoče povedal, v katerih potrošniških dobrinah lahko opazimo tajvanske polprevodnike? Od katerih podjetij, na primer.

Alexandr: Jaz pravzaprav razmišljam o drugem vprašanju. Katera podjetja pa proizvajajo napredno tehnologijo, pa ne sodelujejo s Taiwan Semiconductor. Ker Taiwan Semiconductor je partner za vse večje proizvajalce tako potrošniške elektronike, torej govorim tukaj o Applu, iPhonih, govorim tukaj o grafičnih karticah, ki jih proizvajata podjetji Nvidia, tudi AMD. To podjetje, Taiwan Semiconductor, je partner tudi za proizvajalce avtomobilov. Avtomobili v 21. stoletju - težko si predstavljamo to industrijo brez polprevodnikov. In Taiwan Semiconductor je eden od partnerjev. Sicer je treba imeti v mislih, da za avtomobilsko industrijo so potrebni nekoliko manj napredni polprevodniki in Taiwan Semiconductor pa je v določeni meri še vedno specializiran za najbolj napredne polprevodnike. Drugače pa mobiteli, računalniki, serverji ... No, zraven pa se vedno pojavlja Taiwan Semiconductor.

Klara: Južna Koreja in Tajvan sta si kar podobni gospodarstvi glede na to, kar si povedal.

Alexandr: Ja, res je, ja. Torej, IT-segment, informacijska tehnologija. Sicer ta odvisnost od enega segmenta je še najbolj opazna v primeru Tajvana. Spet, če se vrnemo na strukturo delniškega indeksa kot odraz strukture gospodarstva, čeprav tukaj gledamo izključno podjetja, ki kotirajo na borzi, in še to največja podjetja. No, če pogledamo strukturo delniškega indeksa MSCI Taiwan, potem je delež podjetij, ki prihajajo s področja informacijske tehnologije, 68 odstotkov. Razumljivo je, da je izjemno velika odvisnost od tega segmenta. V Južni Koreji je pa delež takih podjetij 45 odstotkov. Seveda govorim o indeksu MSCI Korea. Razlika pa mogoče prihaja iz tega naslova, da ko govorimo o Tajvanu, govorimo tudi o relativno dobro razvitem področju financ. Torej, finančno posredništvo je relativno dobro razvito v Tajvanu. Banke, tudi zavarovalnice, so prisotne. Ko pa govorimo o Južni Koreji poleg financ, moramo omeniti tudi ...

Matjaž: Poleg tehnologije.

Alexandr: Ne, poleg financ, ki je tudi močan segment strukture indeksa MSCI Korea, saj finance predstavljajo skoraj 10 odstotkov. Pomembnost financ je nekoliko večja v primeru Tajvana, 15 odstotkov. Ampak tudi v primeru Južne Koreje je 10 odstotkov. Ampak zraven pa se pojavlja še segment industrije, industrijska podjetja. Tukaj govorimo o proizvajalcih ladij, o proizvajalcih različnih gradbenih strojev, recimo Doosan Bobcat, to je južnokorejske podjetje, tudi seveda o proizvajalcu različne opreme za letala. To je en segment, ki je relativno dobro razvit. Posebnost Južne Koreje je ta, da poleg teh dveh omenjenih segmentov, torej industrije in finance, sta dobro razvita še segment predelovalne industrije. Torej, tukaj govorimo o različnih kemijskih podjetjih, predvsem kemijska podjetja so močna in seveda proizvajalci trajnih potrošnih dobrin. Mi vsi poznamo Hyundai Motor, KIA, LG electronics in to so korejska podjetja. Tako da sta si Koreja in Tajvan res zelo zelo podobna, ampak korejsko gospodarstvo je še vedno nekoliko bolj diverzificirano. Je res močno odvisno od enega segmenta, ampak še vedno so podjetja relativno močna, relativno velika, prihajajo iz drugih segmentov. V primeru Tajvana pa ... tukaj je Taiwan Semiconductor tako velik, tako močan, da izkrivlja celotno strukturo in usmerja razvoj celotnega gospodarstva.

Matjaž: No, pa če se pomaknemo potem v Hongkong. S kakšnimi problemi se pa Hongkong na primer srečuje?

Alexandr: Hongkong se srečuje s to težavo, s to problematiko, da je drugačen od Kitajske. Več let se je ohranjal sistem, ki so ga razvijali Angleži v Hongkongu, medtem ko se je na Kitajskem razvijal nekoliko drugačen sistem oziroma popolnoma drugačen sistem. In to je v določeni fazi začelo predstavljati izziv za kitajske oblasti. In ukrepi, ki so bile sprejeti, niso bili sprejeti z razumevanjem s strani prebivalcev Hongkonga. Tako da v prejšnjih letih smo videli nemire. In pozicija Hongkonga se spreminja in vprašanje, kako bo izgledal Hongkong v prihodnje. Ali bo to še vedno finančno središče ali pa bo to en del Kitajske, ki se razlikuje od celotnega ozemlja Kitajske, ampak spet ne tako močno. Torej, ali se bodo ta podjetja, ki so prisotna v Hongkongu, ki so res močna, ali se bodo ta podjetja premestila nekam drugam na Kitajsko ali pa bodo zaradi konkurenčnih pritiskov izgubila svoj položaj. To bomo še videli. Ampak ključen problem predstavlja ta drugačnost. Drugačnost z vidika razmišljanja, drugačnost z vidika zakonodaje, drugačnost z vidika znanja jezikov. Na primer, veliko prebivalcev Hongkonga govori angleško. Razlika je najbolj opazna, ko stopiš na ozemlje Hongkonga in vidiš, da je smer vožnje oziroma smer gibanja tam drugačne. Z leti se bo situacija spreminjala in z leti bo Hongkong vse bolj in bolj, vse več in več podoben kitajskim mestom.

Matjaž: Zraven Hongkonga se nahaja še eno zanimivo mesto, ki je bilo tudi pod tujim nadzorom do leta 1999, pod Portugalsko, Macao. In zakaj Macaa ne gledamo kakor azijskega tigra?

Alexandr: Macao je močno mesto z vidika industrije iger, torej govorim tukaj o kazinojih. Ta segment je razvit v Macau. Ampak poleg tega pa ostale industrije, ostali segmenti gospodarstva se niso razvili, kar pa je bila verjetno zavestna odločitev vodstva Macaa. Torej, oni so se specializirali, kar pa je tudi razumljivo po eni strani. Blizu se nahaja Hongkong in ali je sploh smiselno tekmovati, konkurirati na področju, kjer že obstaja tako močan igralec, ki ima več sto let zgodovine. Torej govorimo o zgodovini v času, ko je bil Hongkong del britanskega imperija, pa tudi o zadnjih petindvajsetih letih, ko se je finančni sistem še vedno razvijal. Macao pa niti nima take zgodovine in težko je graditi od začetka, težko je konkurirati. Tako da, ja, Macao je v določeni meri žrtev uspeha Hongkonga, pa po drugi strani žrtev oziroma po drugi strani pa je rezultat zavestne odločitve vodstva, ki pa je, moram priznati, da je racionalna odločitev.

Klara: Če pogledamo še zadnjega tigra, Singapur, me zanima, kakšne so tam investicijske priložnosti, tveganja? Zakaj je Singapurju uspelo ohraniti vodilni položaj v regiji?

Alexandr: Singapur je znal izkoristiti svoj geografski položaj in na tem relativno majhnem ozemlju se je razvila država, ki ima izjemno visok življenjski standard, ki ima razvit segment finančnega posredovanja, finančnih storitev. Ta segment predstavlja polovico strukture delniškega indeksa, vsaj v Singapurju. Tukaj govorimo predvsem o bankah, torej prebivalci Azije zelo dobro poznajo banke, kot so DBS, Oversea-Chinese Banking, United Overseas in to so velike banke, ki v določenih segmentih usmerjajo razvoj, vsaj kar se tiče te regije, še posebej DBS, je zelo zanimiva banka, Banka, ki je prisotna tudi na področju FinTech tehnologije, ki se zelo močno razvija v zadnjih letih in ta segment finančnega posredovanja je izjemno pomemben za Singapur. Če pa dodamo temu še vidik omejene površine, torej Singapur je relativno majhna država, pa dodamo strateško pozicijo z vidika prevoza tovora, torej govorimo o tovorniških ladjah, pridemo do tega da ni nepričakovano, ni presenetljivo, da je v Singapurju izjemno močan razvit segment nepremičninskih podjetij, torej podjetij, ki razvijajo in oddajajo v najem nepremičninske objekte. Ta segment je zelo močan. Pravzaprav, ta segment je močan tudi v Hongkongu, tako da s tega vidika so podobnosti. Poleg teh segmentov v Singapurju obstaja še relativno dobro razvit segment industrije, ampak tukaj govorimo, na primer govorimo o podjetju Singapore Airlines, torej vsi poznamo, to je letalska družba, ena od najboljših na svetu in letalski prevozniki spadajo v segment Industrials oziroma spadajo med industrijska podjetja, tako da tukaj ne govorimo o podjetjih, ki imajo tovarne, o klasični industriji. V to skupino spada tudi podjetje Grab, ki je visokotehnološko podjetje, ampak ponuja storitve tudi na področju oddaje v najem avtomobilov oz. deljene vožnje. Imamo tudi Kibble, to je zanimivo podjetje. Mogoče ni tako poznano izven Singapurja, ampak to podjetje, ki razvija različne infrastrukturne projekte, gradbene projekte in je aktivno tudi na področju energetike. Tako da če bi moral izpostaviti par dejavnikov, zakaj je Singapur postal tako uspešen, bi izpostavil geografski položaj, strateško pomemben geografski položaj, razvit finančni sistem pa seveda ne moremo mimo tega, da Singapur je poseben z vidika razvoja javne uprave. In javna uprava Singapurja je zelo zelo učinkovito. Plače so izjemno visoke, ampak tudi pričakovanja so visoka. In v Singapurju se je razvil zelo zelo učinkovit sistem javne uprave, ki seveda spodbuja razvoj na drugih področjih oziroma ne omejuje in pomaga. In ta vidik je zelo pomemben. Lažje je investirati, lažje je razvijati v okolju, kjer so znana pravila, kjer je na prvem mestu zakon, kjer veš, kaj lahko pričakuješ od uradnikov in veš, da je njihov cilj, da tebi pomagajo. In to je zelo zelo prisotno v Singapurju z vidika borbe s korupcijo je to država, ki se nahaja na samem vrhu. In če govorimo o okolju, ki spodbuja razvoj ... Ravno to je uspelo zgraditi Singapurju. Tako da tri dejavniki ...

Matjaž: Mogoče si še enega pozabil. Singapur je tudi ena od držav, kjer je, tudi v Hongkongu sicer, angleščina uradni jezik in Singapur se še bolj zaveda kakor ostale države pomembnosti migracij in privabljanja talentov in aktivno dela na tem, da privabi talente. In zaradi tega potem dosegajo neko stopnjo raznolikosti v družbi, ki je mogoče v Hong Kongu, Tajvanu pa Južni Koreji ne dosegajo. Imajo veliko migrantskih delavcev, ki pridejo sezonsko, pridejo iz Malezije, pridejo iz Indije, potem pa poskušajo privabljati še iz razvitega sveta specialista in se opazi v Singapurju, da je kar veliko vplivov različnih kultur.

Alexandr: Ja, mogoče še en zelo zanimiv primer, kako so prebivalci Singapurja, ki so se rodili drugje, prispevali k razvoju te države je primer podjetja Sea. To je visokotehnološko singapursko podjetje, aktivno na področju računalniških iger oziroma mobilnih iger, aktivno na področju spletne trgovine in tudi na področju finančne tehnologije oziroma FinTecha, tako da z določenih vidikov je to konkurent Amazona, konkurent Alibabe, v določenih segmentih tudi konkurent Tencenta, konkurira tudi proti finančnim podjetjem oziroma med konkurenti je tudi za finančna podjetja, za banke. To podjetje je bilo ustanovljeno s strani Kitajcev, ki so se preselili v Singapur. Čeprav v zadnjih mesecih je bilo to podjetje pod pritiskom, ampak tudi zdaj je delež v strukturi indeksa MSCI Singapur relativno visoko, skoraj 10 odstotkov. Tako da relativno hitro je to postalo eden od največjih singapurskih podjetij, ki tudi usmerja tehnološki razvoj države.

Klara: Alexandr, a bi izpostavil mogoče kakšen primer trajnostnega razvoja v azijskih tigrih?

Alexandr: Z določenih vidikov azijska podjetja še vedno niso v ospredju na področju trajnostnega razvoja, so pa tudi zelo zelo zanimivi primeri. Na primer, če govorimo o Južni Koreji, ne moremo pozabiti proizvajalcev in razvijalcev električnih baterij. Ta segment je relativno dobro razvit v Južni Koreji, tako da tukaj govorimo recimo o podjetju Samsung SDI, eno od večjih podjetij na tem področju. Tudi LG Energy Solutions, ki se tudi ukvarja z razvojem baterij, ampak tu govorimo predvsem o področju produkta. Torej, ali obstajajo podjetja, ki so se prilagodila z vidika svoje strategije, z vidika svojih iniciativ tem trendom, ki so trenutno prisotni, ki so trenutno aktualni in ki bodo pomembno vplivali na razvoj sveta v naslednjih desetletjih. Bi pa izpostavil tukaj še eno tajvansko podjetje, ki je izjemno zanimivo. Sicer je to manjše podjetje, ampak še vedno ... Gogoro, to je podjetje, ki se ukvarja z razvojem in gradnjo infrastrukture in tudi proizvodnjo baterij za motorna kolesa. Zelo zelo inovativno podjetje, zelo zelo zanimivo, ki razume, kaj se dogaja in ki svojo investicijo usmerja v to smer. Je pa res, kot sem že omenil, mogoče je še vedno pomanjkanje poudarka na trajnostnemu razvoju, kar pa verjamem, da se bo z leti spremenilo. Ti trendi bodo prisotni, bodo vplivali na vse države in preteklost je dokaz, da so podjetja iz azijskih držav, iz držav, ki jim zdaj rečemo azijski tigri, da so inovativna, da so fleksibilna, da se znajo prilagajati in sem prepričan, da se bodo tudi ta podjetja prilagodila in bomo v prihodnje videli še več podjetij, ki ne izkoriščajo trajnostnih trendov samo z vidika doseganja visoke rasti, ampak tudi zato, ker dejansko to vidijo kot del svojega poslovanja, svoje dolgoročne strategije in kot eno konkurenčno prednost, kar pa je vsekakor res.

Matjaž: Če bi moral izbrati podjetje iz posameznega gospodarstva, ki smo jih zdaj omenili, azijski tigri, ki je res en lep primer uspeha, katera podjetja na azijskega tigra bi izpostavil?

Alexandr: Torej. Če začnem spet z Južno Korejo, bi izpostavil Samsung SDI.

Matjaž: A, ne Samsung. Samsung!

Alexandr: Ne Samsung Electronics, ne. Samsung SDI se mi zdi zelo zelo zanimivo podjetje. Torej, proizvaja baterije, razvija baterije. Po drugi strani je vsekakor zanimivo podjetje tudi Samsung Electronics. Ampak če bi moral izpostaviti samo eno podjetje, tako je bilo rečeno, je to Samsung SDI. Tajvan ... Taiwan Semiconductor. Jaz mislim, da bo to podjetje še več let v ospredju na področju razvoja polprevodnikov in zelo zanimivo je spremljati, kaj se dogaja s tem podjetjem. Hongkong. Tukaj moram priznati, da se mi zdi zelo zelo zanimivo podjetje Techtronic. To je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo strojev in v zadnjih letih so se preusmerili tudi v proizvodnjo strojev, ki uporabljajo baterije. Ko pa govorimo o strojih, govorim o različnih industrijskih strojih oziroma strojih, ki se uporabljajo pri gradnji. In par primerov blagovnih znamk, ki jih ima v lasti Techtronic in s katerimi sem prepričan, da se je že kdo srečal v svojem življenju. Milwaukee, AEG, Ryobi, Empire, tudi Hoover, DirtDevil, Vax ... Tako da kar precej strojev, ki jih vidimo, ko gremo v trgovine, proizvaja ravno podjetje Techtronic, sicer ima v lasti več blagovnih znamk. Zdaj pa je na vrsti še Singapur. In nekako sem že verjetno usmeril pozornost v smer podjetja Sea. Se mi zdi zanimivo. Podjetje, ki se res srečuje z določenimi izzivi, ampak to podjetje bi znalo presenetiti in ima potencial, da spet najde eno smer, eno pot, na kateri je bilo v preteklosti to podjetje uspešno. Sicer zelo blizu je tudi podjetje DBS, ampak še vedno bi izbral visokotehnološko podjetje in to je Sea.

Matjaž: Lepo, da si bil danes z nami, Alexandr.

Klara: Hvala, Alexandr, da si se prelevil v gosta. Upajmo, da se bodo tudi azijski tigri prelevili v leve na področju trajnostnega razvoja.

Alexandr: Hvala lepa za vabilo. Moram priznati, da je bilo zelo zanimivo. In nenavadno. Ko si gost, je res nekoliko bolj vroče.

Matjaž: Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.

Epizoda je bila posneta leta 2022, zato se vsebina nanaša na razmere in podatke iz tega obdobja.