Triglav Skladi Stockcast in Vid Pajič: Avtomatizacija in robotizacija

Matjaž: Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes smo z vami jaz, Matjaž Pogorevc, sem investicijski analitik.

Alexandr: Jaz sem Alexandr Gutirea, sem upravljavec investicijskih skladov.

Klara: Jaz sem Klara Repnik, delam na področju financ.

Matjaž: Danes se bomo pogovarjali o investicijski temi velikih razsežnosti, avtomatizaciji in robotizaciji. Avtomatizacija je ime koncepta, ki so ga skovali v tovarni podjetja Ford Motor Company v letu 1946 za opis povečane uporabe avtomatskih naprav v mehaniziranih proizvodnih linijah avtomobilske industrije. Koncept pa je pravzaprav starejši kot ime, ki so mu ga nadeli. Obstajajo zabeleženi dokazi o strojih na vodni pogon, ki segajo 2000 let nazaj, ko so stari Grki to tehnologijo uporabljali za mletje pšenice v moko. Pred dobo pare in elektrike je človeštvo poznalo vodne mline in mline na veter, ki so hidro energijo in vetrno energijo pretvarjali v rotacijsko silo, ki je namesto človeka mlela zrna v moko. Industrijska avtomatizacija pa se je pojavila pred kratkim. Kaj se dogaja danes? V katero smer gre razvoj in kakšen je vpliv avtomatizacije na gospodarstvo, pa se bomo pogovorili z našim direktorjem področja analiz Vidom Pajičem. Pozdravljen, Vid.

Vid Pajič: Lep pozdrav.

Alexandr: Lepo pozdravljen.

Klara: Pozdravljen.

Vid Pajič: Pozdravljeni.

Matjaž: Tako da, ja, Vid, bi lahko prosim razložil, kaj to je - avtomatizacija?

Vid Pajič: Avtomatizacija zame pomeni nek proces minimiziranja človeškega vložka v nek proces. Proces je lahko izdelava produkta, lahko pa je tudi storitev.

Klara: Kako si pa predstavljaš robotizacijo?

Vid Pajič: Robotizacija je pa malo ožji pojem in je v bistvu zamenjava neke delovne naloge človeka z robotom. Avtomatizacija pa je širši pojem, pokriva širše področje in je v bistvu cel proces.

Alexandr: In katere trende po tvojem mnenju danes poganja prehod na avtomatizacijo in robotizacijo? Zakaj sploh do tega prihaja?

Vid Pajič: Definitivno podjetja zasledujejo avtomatizacijo, robotizacijo z vidika višje učinkovitosti, višje kvalitete produktov, bolj konsistentnega dela, hitrejše izdelave in nižjih stroškov. Definitivno tudi to odgovarja na določene vrzeli, ki se porajajo na trgu dela, ker lahko nadomestimo določene poklice, ki so deficitarni, z roboti. Tako da veliko je tudi posledica tega, da je danes tehnologija, ki omogoča to, ki omogoča povezavo vseh teh naprav v nek enoten proces, neko enotno delo. So pa tudi dejansko razlogi, ki so čisto, da rečem, človeški, varnostni. Mogoče kot zanimivost povem, da med gozdarji glede na število gozdarjev umre več ljudi kot med vojaki. In definitivno zelo nevaren poklic, ki se je v zadnjem času robotiziral, avtomatiziral. In to je tudi lahko nek razlog.

Klara: Pa zdaj, če se ustavimo pri robotizaciji, ne smemo pozabiti tudi na umetno inteligenco. Pa me zanima, kakšen je zdaj razvoj tega? Kje smo zdaj?

Vid Pajič: Umetna inteligenca je definitivno na široko vstopila v procese dela na vseh področjih. Mislim, da se je zažrla skoraj v vse pore gospodarstva, če lahko tako rečem. Veliko se vlaga v to. Veliko je dejansko umetne inteligence že v uporabi. Dostikrat se niti ne zavedamo, da imamo stik z umetno inteligenco. Tak primer so na primer avtomatični telefonski odzivniki, kjer lahko kličemo nekam za določene pritožbe, pa se pogovarjamo s programom, pa se tega sploh ne zavedamo, ker je to že tako sofisticirano. Tako da umetna inteligenca definitivno ima velik pomen na vse skupaj, zna tudi optimizirati stvari. Še vedno pa ni dovolj razvita, da bi čisto nadomestila delo človeka.

Klara: Pri umetni inteligenci imamo pametne robote, ki jih sprogramiramo na ta način, da vse definiramo. Recimo pri klicu je vse definirano. Če stranka postavi vprašanje, robot ve, v bistvu program sam ve, kaj bo odgovarjal. Recimo pri umetni inteligenci pa je treba vzpostaviti, da se potem tudi sama nadgrajuje, sama se programira vnaprej, vmes, ko je v akciji. Ne vem, recimo določen program, ko pride do ene napake, sam potem najde to napako in si sam sprogramiral ukaz, da tega pač ne ponovi.

Vid Pajič: Ja, definitivno, pač bistvo umetne inteligence naj bi bilo to, da se lahko sama uči, je pa še vedno omejena po določenih zmožnostih. Mi vemo, da umetna inteligenca ni zmožna kreativnih rešitev, da ima problem pri strateških odločitvah. Ima problem, ko je treba upoštevati čustveno inteligenco in take stvari. To zaenkrat še ni sposobna ravno najboljše. Plus tega je dostikrat problem pri umetni inteligenci tudi to, da ni sposobna kritičnega presojanja, katere podatke vzeti v to učenje in katere ne. Dober primer je bil Microsoftov algoritem umetne inteligence, s katerim so šli na Twitter in so se morali po parih urah odklopiti s Twitterja in so se opravičili, ker so začeli prihajati grozno rasistični in neprimerni tviti s strani tega algoritma zaradi tega, ker se je učil v nekem okolju, kjer so stvari, ki niso v redu in ni bil sposoben kritičnega razmišljanja, kaj je dobro, kaj je slabo. Plus tega je umetna inteligenca zaenkrat v določenih primerih tudi nepredvidljiva in ravno zaradi tega učenja se sama uči in ne vemo čisto točno, kaj bo ven prišlo. In to podjetja, ki jo uporabljajo, jo imajo dostikrat na ločenih serverjih in ne upajo vsega skupaj pomešati, ker še niso stvari tako raziskane. Po drugi strani pa prinaša ogromno prednosti. Primer je lahko - v zdravstvu jih lahko najdemo, kjer umetna inteligenca pomaga pri izbiri zdravil, pomaga izbrati pravilno zdravilo, pravilno količino tega zdravila, da bodo čim manjši stranski učinki. Se nenehno uči, lahko bere nove raziskave v več jezikih, kar bi za enega človeka bilo praktično nemogoče, da bi spremljal vse trende na tem področju, da bi bral vse znanstvene članke na določenih področjih. In tukaj pa definitivno nam lahko zelo pride prav pomoč. Tako da jaz vidim umetno inteligenco v veliki meri kot pomoč. Seveda, nekatere stvari lahko sama naredi, lahko nam tudi predlaga neke rešitve, predvsem pa kot pomoč pri obdelavi podatkov, pri analiziranju podatkov. Na koncu pa mislim, da glavne odločitve pa še vedno so v človeških rokah.

Alexandr: Ja, Vid, glede na to, da na začetku si rekel, da vidiš avtomatizacijo kot nekoliko širši koncept kot robotizacijo, ali misliš, da je umetna inteligenca bolj pomembna za robotizacijo ali pa za avtomatizacijo ali pa za oboje?

Vid Pajič: Bi rekel, da igra vlogo pri obeh, vendar v veliko večji meri pri avtomatizaciji. Ker tako kot smo rekli, avtomatizacija je proces. Tam je bolj pomembno, da imamo neko umetno inteligenco, da iščemo optimalne rešitve, da se izbere optimalna pot. Pri samih robotih v veliko manjši meri. Roboti običajno opravljajo neke rutinske naloge, nezahtevne naloge, ki niti ne zahtevajo toliko umetne inteligence, kakor zahtevajo natančnost.

Matjaž: Kaj pa pri izbiri naložb, pri upravljanju portfelja? Misliš, da lahko umetna inteligenca nadomesti upravljavca?

Vid Pajič: Dobro vprašanje. Jaz iskreno verjamem v to, da ne popolnoma. Imamo primere, ko umetna inteligenca, ko algoritmi dobro upravljajo premoženje. Imamo tudi primere, kjer so ti rezultati bili zelo slabi. Poznamo primere, ko so stvari super delovale do enega trenutka in so se nato popolnoma zlomile in so ljudje vse izgubili. Dostikrat slišimo, da umetna inteligenca deluje dobro, dokler deluje, potem ne deluje več, kar se sliši malo smešno, ampak je dejansko res. Celo so primeri, ko so se vhodni podatki malo spremenili in je algoritem popolnoma padel. In je algoritem leta in leta, ne vem, tri, štiri, pet let super deloval, nato pa v obdobju dveh, treh mesecev izgubil večino vsega, kar je ustvaril zaradi tega, ker se je nek podatek, nek vir podatka malenkost spremenil. Ni bil sposoben zaznati te spremembe, kar recimo za človeka načeloma ni problem, in ni več mogel algoritem teči tako, kot je bilo predvideno. Definitivno vidim veliko vlogo umetne inteligence v procesu upravljanja. Kot je bilo že prej omenjeno, ogromne količine podatkov je možno sprocesirati z umetno inteligenco. Vemo, da je Google dokazal parkrat, da se da umetno inteligenco uporabiti, ko je na primer za neko ameriško trgovinsko verigo napovedoval, ali bodo premagovali napovedi analitikov ali bodo pod napovedmi analitikov glede prihodkov. So v bistvu s pomočjo slik parkirišč pred trgovinami z umetno inteligenco obdelali te slike, ocenili, koliko je prometa, in ali bodo rezultati dobri. Tako, da je veliko možnosti uporabe. To je bila zdaj taka zelo specifična, ampak na splošno, možno je iskati veliko stvari, veliko podatkov obdelati, ki jih človek sam ne bi mogel obdelati. Vemo, da najzmogljivejši računalniki obdelajo lahko v enem dnevu več podatkov kot jih bi človek v celem življenje lahko. In tukaj definitivno umetna inteligenca igra vlogo. Je pa umetna inteligenca še vedno podvržena napakam ljudi, tudi tistih, ki jo programirajo. To moramo vedeti, tako da to ni čisto zlato, ni to nezmotljiva stvar, ker drugače bi najbrž že upravljali samo še z umetno inteligenco.

Matjaž: No, saj tudi človek dela napake in se moti in tudi kakšni portfelji grejo kdaj pod vodo. Tako da, ko si govoril ravno o teh stvareh, ki gredo narobe, sem razmišljal, da bi lahko pravzaprav tudi o kakšnih ljudeh tako govorili.

Vid Pajič: Lahko bi, definitivno, lahko bi, ampak človek se tudi določene stvari nauči, opazi določene stvari, mogoče boljše kakšne, ki so res zahtevne stvari. Je zmožen neke kreativnosti, inovativnosti, ki je umetna inteligenca večinoma ni zmožna, definitivno pa ne v taki meri zmožna, tako da ja, definitivno tudi ljudje delajo napake. Tudi pri naložbenih odločitvah ljudje delajo napake, ne samo računalniki. Ampak ne bi pa rekel, da so slabši od umetne inteligence oziroma vidim optimalen izid pri kombinaciji enega z drugim.

Alexandr: Bi izpostavil kakšne primere, kjer je bil proces avtomatizacije in robotizacije uspešen?

Vid Pajič: Definitivno prva stvar, ki mi pade na misel, je Amazon. Amazon je po moje res lep primer avtomatizacije, ker je v bistvu cela firma zrasla prav s tem gor, s totalno revolucijo na področju internetne prodaje, ki jo je poganjala avtomatizacija procesa. Tudi Tesla, recimo, je zelo dober primer avtomatizacije. Pred časom, ne tako dolgo nazaj, je vodstvo Volkswagna povabilo Elona Muska, če bi prišel odgovorit na par vprašanj in ena izmed stvari, ki jim je sporočil, da njihove zasnove tovarn niso niti prbližno primerne, da bi lahko odgovarjali današnjim potrebam, današnjemu času. In vidimo, da ima Tesla zelo dobro dodano vrednost glede na klasične proizvajalce avtomobilov ravno zaradi avtomatizacije celega procesa. Tako da takih primerov je še nekaj in definitivno pravilno vpeljana avtomatizacija prinaša velike prednosti podjetju.

Alexandr: Ja, nekako avtomobilska industrija res velja za enega od primerov, kjer se avtomatizacija, robotizacija uporabljata zelo na široko. Konec koncev, ravno pri Fordu so uvedli ta pojem avtomatizacije.

Vid Pajič: Tudi tekoči trak pri Fordu je dejansko bila prva neka taka avtomatizacija v industriji avtomobilski, rečemo, ker je res prinesla revolucijo.

Alexandr: Lahko povem en primer iz svojega življenja, lastnih izkušenj. Jaz sem prvič videl primer robotizacije v Nissanovi tovarni. Ko so imeli ene take črte narisane, na katerih so se premikali taki robotki, ki so imeli košarice in so raznašali, razvažali različne komponente. Ne vem, jaz sem bil takrat presenečen, zdaj pa nisem toliko in skoraj da pričakujem, da to imajo vse tovarne.

Vid Pajič: Ja, definitivno ena izmed stvari, ki je pri avtomatizaciji, da če je proces zelo uspešen, ga hitro poskusijo tudi drugi kopirati. Tako da zato tudi to, kot smo prej rekli, ta umetna inteligenca in algoritmi, to je v bistvu tisto, kar danes po moje dela glavno razliko. Ker mi lahko avtomatiziramo del procesa ali pa cel proces z nekimi zunanjimi storitvami in zunanjimi ponudniki. Lahko avtomatiziramo skladišče. Danes imamo podjetja, ki se ukvarjajo prav samo s tem, da nam avtomatizirajo skladišče, pa še ne pomeni, da bomo jutri Amazon, ker je treba cel proces avtomatizirati, da dejansko lahko maksimum dobimo ven iz tega.

Matjaž: Kje so pa potem tveganja, ki se pojavljajo pri posvojitvi te tehnologije?

Vid Pajič: Ja, vsaka sprememba prinaša tudi tveganja, definitivno. Če so koristi na eni strani, so običajno tudi tveganja na drugi strani, vsaj ponavadi je tako v življenju. Eno izmed tveganj, ki se pojavljajo, je definitivno napačen proces vpeljave avtomatizacije. To ni majhen vložek; pri večini podjetij to predstavlja zelo velik vložek in će stvari niso primerno izpeljane, če grejo v napačno smer, se to lahko odrazi tudi v velikih izgubah na koncu. Veliko tveganje, ki ga jaz vidim za podjetja na področju avtomatizacije, robotizacije, je to, da bodo zaspala in ne bodo zmožna loviti konkurence. Njihova produktivnost bo premajhna in tukaj se definitivno lahko za določena podjetja stvari zalomijo. Del avtomatizacije je tudi premikanje, da rečemo, v neke nove stvari. Mi vidimo, danes smo že večkrat omenili, avtomobilska podjetja se spreminjajo iz klasičnih avtomobilskih podjetij v storitvene platforme, kjer boš ti lahko naročil prevoz ali pa si boš samo sposodil avto in take stvari. Sprememba poslovnega modela, ki jo ta avtomatizacija tudi prinaša. In definitivno vsi se ne bodo na to prilagodili pravočasno in se ne bodo prilagodili pravilno. In tukaj jaz vidim veliko tveganje za določena podjetja, da dejansko čisto izpadejo iz posla.

Matjaž: Kaj pa kibernetične grožnje? Velikokrat opazimo kakšne članke, na primer, da je nepridipravom uspelo vdreti v kakšno oskrbovalno verigo. Mislim, da je bila ravno letos Toyota shackana, so morali ustaviti proizvodnjo. Velikorat se zgodi, da kakšno tovarno zaklenejo in da ne morejo več uporabljati sistema.

Vid Pajič: To je eno izmed tveganj avtomatizacije, ki jih je treba nasloviti ne samo na ravni podjetij, ampak na ravni družbe kot celote. Na primer, kdo bo zavaroval algoritem od samovozečega avtomobila? Ali je odgovorno podjetje, ki je naredilo ta avto? Kdo je odgovoren za to? Ali so oni pripravljeni nositi to odgovornost, ali so primerno kompenzirani za to odgovornost? Tukaj se poraja veliko vprašanj. Kibernetska varnost je definitivno vedno večji problem, vedno bolj izpostavljena stvar. Videli smo res v zadnjem času vedno več takih primerov. Videli smo, da napad na računalnike določenega podjetja lahko vpliva na celotno gospodarstvo, na primer. Tudi veliko se govori v zadnjem času, da bi lahko imeli samovozeče ladje. In smo videli, kaj se je zgodilo, ko se je ena ladja zataknila, kaj to lahko pomeni za svetovno gospodarstvo. Če se to res zgodi, da bomo imeli samovozeče ladje in nekdo vdre v program, lahko naredi ogromne probleme svetovnemu gospodarstvu, ne samo določenemu podjetju. Lahko so motene oskrbe z nekimi ključnimi stvarmi, od hrane, goriva, elektrike. Vse to je lahko posledica te avtomatizacije, ker se v bistvu človeka nadomešča s programom, ki pa je ranljiv. Tako da ja, jaz tukaj vidim veliko tveganj. Po drugi strani vidim tudi veliko priložnosti. Veliko priložnosti za podjetja, ki so aktivna na tem področju. Je pa to po mojem neko tveganje, ki ga je treba sprejeti in samo poskusiti čim več stvari narediti, čim bolj biti aktiven v smeri, da se zavarujemo pred takimi napadi, čim več nekih varnostnih ukrepov posvojiti in jih celo narediti obvezne za določena podjetja, ki so sistemskega pomena.

Klara: V katerih državah pa največ vlagajo v avtomatizacijo in robotizacijo?

Vid Pajič: Kitajska je sploh ena taka zgodba, se mi zdi, ki je v zadnjih letih dejansko naredila velik korak naprej na tem področju. Pred leti so bili dokaj v zaostanku glede na Zahod, danes pa so definitivno konkurenčni in mogoče v določenih nišah celo pred Zahodom. Japonska, tradicionalno znana po teh zgodbah, vemo, robotizacija in to se običajno kar povezuje z Japonsko. Nekatera največja podjetja, ki izdelujejo robote, prihajajo z Japonske. Tudi Južna Koreja je ena taka zgodba v bistvu, kjer je digitalizacija, avtomatizacija stvari postavila na nov nivo, dejansko. Cela država je naredila velik korak naprej kot posledica robotizacije in digitalizacije. Imamo odličen primer ravno zaradi tega, ker lahko primerjamo Severno Korejo in vidimo, kam so ti koraki pripeljali. Tako da v Evropi pa definitivno Nemčija in kot velik industrialec definitivno zelo aktivna na tem področju. Francozi, Italijani imajo tudi kar nekaj uspešnih podjetij, ki so povezana tudi recimo le z avtomobilsko industrijo in to, kot smo rekli, na tem področju je pa tudi Velika Britanija.

Alexandr: Ja, v bistvu res, najbolj aktivne so pri procesu nameščanja novih industrijskih robotov so ravno države z razvito industrijo. Dobro, da si to izpostavil. Tam, kjer je možnost, da se proizvodnja avtomatizira in potencira, tam dejansko prihaja do tega, da je ... ja, Kitajska, Japonska, Južna Koreja. To so močne industrijske države, tudi Nemčija.

Vid Pajič: Mislim, da se je v teh razvitih državah število robotov v zadnjih 25, 30 letih na 1000 prebivalcev početverilo. Tako da se kar pozna, tudi mogoče zanimiv podatek za Ameriko. Amerika danes kljub selitvi velikega dela proizvodnje še vedno proizvede 2-krat več, kot je proizvedla, s tretjino manj delavcev. Tako da to je v bistvu vse po zaslugi robotizacije in avtomatizacije.

Alexandr: V prejšnji epizodi smo se pogovarjali o trendu staranja prebivalstva v Aziji in smo se dotaknili tudi industrijskih robotov. Se tebi ne zdi, da je to tudi eden od razlogov, zakaj so ravno te države tako usmerjene v robotizacijo proizvodnih procesov?

Vid Pajič: Kot smo omenili že na začetku, je vrzel v delovni sili ena izmed stvari, ki žene avtomatizacijo in robotizacijo. Določene naloge lahko opravljamo tudi dlje v starost, če imamo ob tem neko asistenco, neko pomoč. Tako da to zagotovo pomaga. Tudi ne samo staranje delovne sile, ampak bi rekel, višja zaščita delovne sile v teh državah pripelje do tega. Na žalost v nekaterih državah so pravice delavcev dokaj slabo urejene, poškodbe na delovnem mestu in take stvari so bolj pogoste. Ljudje so na žalost bolj prisiljeni, da so dovzetni do tega. V zahodnih državah, v razvitih državah smo veliko bolj občutljivi na te stvari in zato tudi dela, kjer se to pogosto dogaja, kjer prihaja do nekih poškodb, ki so povezane z delom, z monotonostjo procesa poskušamo nadomeščati. Tudi na račun skladnosti se lahko zmanjša malo strošek za zdravstvo, ki je vsako leto večji, in je tako tudi za celotno družbo koristno.

Alexandr: Investiranje, ki zasleduje oz. upošteva tudi trajnostne vidike, postaja za dolgoročni investicijski horizont izjemno pomemben in s tega vidika investicije podjetja, kot sta Tesla in Amazon, je lep primer tako dolgoročnega investiranja kot tudi trajnostno usmerjenega investiranja, ki rešuje določene probleme, ki so se v preteklosti pojavili v naše družbe.

Vid Pajič: Stvari se lahko hitro obrnejo. Stvari so lahko v neki točki nezanimive, pa v drugi točki postanejo zelo zanimive. Ravno, ko smo omenjali sončne celice in na splošno ta zelena energija je sorazmerno draga bila, pa kar naenkrat, ko so stroški proizvodnje energije iz drugih virov tako porasli, sploh ni več draga, je v bistvu zelo konkurenčna za proizvajati, tako da se lahko stvari spremenijo dokaj hitro. Zato je v stvari, kjer vidimo neko prihodnost, je po moje smiselno vlagati, tudi na ravni družbe se zavezati tem stvarem, tudi če trenutno še niso ekonomsko upravičene.

Alexandr: Ko bodo te tehnologije postale v taki meri ekonomsko upravičene, da bodo čisto vse tovarne postale avtomatizirane, robotizirane, kaj se bo zgodilo s človekom, kje je človek v tej zgodbi?

Vid Pajič: Zdaj jaz v bistvu avtomatizacije in robotizacije ne vidim kot sovražnika človeka, vidim ju bolj kot nekega našega zaveznika na dolgi rok. Defenitivno za začetek vseh del ne moremo avtomatizirati, niti jih nikoli ne bomo zmožni avtomatizirati. Dela, kot so strateško planiranje, in dela, ki zahtevajo čustveno inteligenco, nek človeški stik, ki ga želimo imeti, tega ne bodo roboti mogli nikoli čisto nadomestiti, po mojem. Ko gremo k frizerju, gremo v lokal ali pa nekaj takega ne gremo samo zaradi tiste storitve, ampak nam je všeč zraven še, da se z nekom pogovorimo, da imamo neko celostno storitev, da tako rečem, tako da vseh del zagotovo ne bomo mogli avtomatizirati iz takih ali drugačnih razlogov. Definitivno vsaka sprememba je za nekoga boleča in tudi te spremembe so lahko boleče. So ljudje, ki bodo izgubili delovna mesta. Zdaj nekatere študije ocenjujejo, da naj bi celo do konca desetletja že izgubili 400 milijonov delovnih mest na račun avtomatizacije in robotizacije, kar je približno 15 % celotne svetovne delovne sile. Tako da za določene ljudi to bo boleče. Ampak po drugi strani pa se odpirajo nove priložnosti in družba mora po mojem nekako odgovoriti na to vprašanje, kako te ljudi preusmeriti, jih pripraviti za druga delovna mesta. Vsem je jasno, da nekdo, ki je 30 let delal za tekočim trakom, ne bo jutri postal IT programer, kar pa ne pomeni, da za njega ni primernih delovnih mest. Vemo, da imamo pomanjkanje medicinskih sester. Lista je široka. Vidim preusmerjanje še več ljudi iz same industrije v storitveno dejavnost. To je tudi en trend, ki bo po mojem posledica, ki se že dogaja in je posledica avtomatizacije. Tako da mesto za človeka bo. Računam, da bo človeku življenje lažje kot posledica avtomatizacije. Tudi pametni domovi in vse skupaj naj bi bili korak v to smer. Kot posledica večje produktivnosti se lahko pojavi skrajšanje delovnika. Vemo, da so podjetja, ki že to prakticirajo, da imajo namesto pet delovnih dni v tednu štiri delovne dni, da namesto osem ur delaš šest ur pa si ravno tako plačan za poln delovnik. Tako da definitivno so tukaj lahko pozitivne spremembe in jaz računam, da bodo za človeka. Mora se pa družba sama pripraviti na to in moramo se zelo hitro pripraviti na to. Potrebne bodo spremembe v izobraževalnem procesu. Treba bo ljudi pripraviti na to, da morda kariera, ki si jo bodo izbrali, ne bo edina kariera v njihovem življenju in da bodo mogoče v življenju zamenjali pet, šest različnih karier na različnih področjih. In to so vse stvari, ki je treba biti na njih pripravljen, da se bomo učili celo življenje in da bodo potrebne prekvalifikacije. To pa so stvari, s katerimi se bomo morali na žalost sprijazniti. Mislim pa, da je z vsako stvarjo pač, z mlajšimi generacijami, ki se bodo nekako rodile v ta sistem, da jim bo lažje. Tako kar je bilo z uvedbo računalnikov, ko so prišle generacije, ki so od majhnega rasle gor in je to nekako čisto naravna stvar. Za starejše je bil problem določene stvari usvojit in ravno tako bo po mojem ta nov koncept veliko lažje usvojljiv za mlajše generacije, nekateri pa definitivno se bodo morali soočati s problemi pri tem.

Klara: Kakšno vlogo se ti pa zdi, da bodo imela podjetja in države pri tem procesu prilagajanja, da bo v bistvu ta proces čim manj boleč za posameznika?

Vid Pajič: Definitivno ključna vloga je vloga države, kot jaz vidim stvari. Država mora nekako poskrbeti za to, da bodo ti ljudje normalno lahko šli skozi neke transformacije, skozi spremembe. Mora jim omogočati programe, mora jim v določenih primerih omogočati nekako preživet čez to obdobje, ker vsi ne morejo živeti od lastnih prihrankov, ker jih nekateri tudi zelo težko ustvarijo zaradi takih in drugačnih objektivnih razlogov. Tako da tukaj država bo morala vskočiti noter in bo morala pomagati tem ljudem in tukaj mislim, da bo tudi priložnost za družbo, za določene države, da naredijo korak naprej in mogoče celo dobijo določene prednosti na tem področju. Mi vemo, da so deficiti na določenih delovnih mestih, ki se jih ne da čisto avtomatizirati, robotizirati, lahko te ljudi preusmerimo tja. Treba je najti vsakemu nekaj, kar lahko opravlja. In definitivno je to treba imeti urejeno sistemsko in ljudi čim hitreje usmerjati v to, da se izobražujejo za različne stvari. Sama podjetja bodo nosila del bremena. Mislim, da tukaj bo v Evropi dosti večja aktivnost podjetij, kakor na primer v ZDA, predvsem zaradi tega, ker so zakoni taki, da so delavci bolj zaščiteni, je odpuščanje dražje in bodo podjetja primorana v to, da tudi sama čim več delovne sile prekvalificirajo, se bodo po mojem veliko bolj ukvarjala s tem. Tako da mislim, da smo v Evropi s tega vidika mogoče celo malo na boljšem kakor naši kolegi čez lužo. Definitivno pa brez sodelovanja podjetij in države in tudi konec koncev vložka vsakega posameznika tega ne bo možno speljati.

Alexandr: Ja, bomo videli, katera regija bo v boljšem položaju. Jaz ne bom presenečen, če bomo čez nekaj let videli tudi v Združenih državah Amerike, da podjetja namenjajo nekoliko več pozornosti posledicam svojih odločitev za širšo družbo in nekoliko večji poudarek dala tudi vplivu na okolje poleg doseganja finančnih rezultatov. Trend nas usmerjajo ravno v to smer.

Vid Pajič: Ja, tukaj bi se definitivno strinjal. Če je mogoče v Evropi čutiti velik pritisk, tudi z regulatorne strani na tem področju, pa je definitivno v državah, kjer to ni regulatorno tako zelo urejeno, čutiti pritisk potrošnikov in okolice, da se te stvari urejajo. In to bi si upal trditi, da je to večkrat močnejše od regulatornih pritiskov, ker podjetje ve, da se mora prilagoditi potrošniku, svoji stranki, okolju, v katerem deluje, če hoče preživeti, in so do tega mogoče celo bolj dovzetni kakor do nekih regulatornih sprememb, ki jih dostikrat z odporom sprejemajo. Tako da tukaj bi se definitivno strinjal, da lahko pričakujemo tudi v ZDA dosti drugačen pogled, kakor smo ga bili vajeni v preteklosti.

Alexandr: Ja, torej, si že rekel, da človeštvo se je srečalo z izzivi, ko se je začel proces integracije v življenje računalnikov. Ampak še vedno smo tukaj, smo se navadili in zdaj si težko predstavljamo naše življenje brez računalnikov. Zelo verjetno, da čez deset, dvajset, petdeset let, ko bomo gledali nazaj v leto 2022, si bomo težko predstavljali, kako so, smo takrat živeli brez robotiziranih pametnih tovarn, brez avtomatizacije vseh rutinskih procesov. Kako nismo usmerjali svojega človeškega kapitala v drugo področje, kjer je dodana vrednost mogoče nekoliko drugačna. Ne bi rekel, da je večja, ampak drugačna, zagotovo. Tako da jaz sem optimist, moram priznati, in se ne bojim, da se bo zgodil scenarij, da bodo roboti prevzeli čisto vsa delovna mesta in da bo vpliv na družbo negativen.

Vid Pajič: Moram reči, da sem tudi jaz tukaj optimist, kakor sem že povedal. Definitivno računam, da bo vpliv na koncu pozitiven. Veliko ljudi po mojem je prestrašenih, je normalno, da je človek prestrašen, če se boji za svojo službo, za svoje preživetje posledično. Mislim pa, da marsikdo bo pa lahko odkril neko drugo kariero, v kateri bo veliko bolj užival. Kot je bilo že rečeno, najbolj so avtomatizaciji podvržena monotona in naporna dela, ki so dejansko zelo škodljiva samemu človeku in za veliko ljudi bo najbrž tudi to neka pozitivna priložnost, da se  izognejo tem delom, čeprav se na začetku zdi stvar zelo grozna in verjamem, da na ravni posameznika tudi je zelo grozna, če si prav ti tisti, ki je zaradi avtomatizacije izgubil službo. Je pa tako, kot smo rekli, mora tukaj država vstopiti, pomagati tem ljudem in pa tudi podjetja morajo svoj del oddelati in preoblikovati delovna mesta tako, da se čim več teh ljudi lahko prezaposli in celo z večjo dodano vrednostjo počne nekaj drugega.

Matjaž: Vid, hvala ti za tvoj čas. Lepo, da si bil danes z nami.

Vid Pajič: Ja, jaz se zahvaljujem vam, da ste me gostili. Sem prav užival v pogovoru.

Alexandr: Hvala lepa, Vid, da si nam pomagal razumeti to tematiko.

Klara: Vid, hvala.

Matjaž: Podcast, ki ste ga poslušali, ne more predstavljati investicijskega priporočila, je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.

Epizoda je bila posneta leta 2022, zato se vsebina nanaša na razmere in podatke iz tega obdobja.