Strokovna objava

Kljub vremensko precej muhastemu začetku letošnje jeseni lahko rečemo, da je oktober na lica vlagateljev vrnil nasmeh. Po precej turbulentnemu poletju, ki ga je večina naložbenih razredov končala v rdečih številkah, so kapitalski trgi namreč ponovno ozeleneli. V tem mesecu ima med delniškimi trgi najvišjo pozitivno donosnost indeks držav v razvoju, globalni indeks pa dosega celo največji osemdnevni pozitivni trend od leta 2011. Kje lahko iščemo razloge za optimizem? V prvi vrsti prav gotovo pri monetarni politiki centralnih oblasti. Vse verjetneje namreč postaja, da se utegne ohlapna ameriška monetarna politika nadaljevati tudi v naslednjem letu. Včeraj objavljeni zapiski zadnje razprave med člani odbora guvernerjev ameriške centralne banke sicer kažejo, da so bili guvernerji na zadnjem sestanku v septembru odločeni začeti postopno dvigovati temeljne obrestne mere še v letošnjem letu. Iz razprav lahko razberemo, da so člani odbora zadovoljni s potekom okrevanja ameriškega gospodarstva, še posebno pa s padajočo brezposelnostjo, s čimer se povečuje razpoložljivi dohodek ameriškega potrošnika, ki prinaša največji prispevek k bruto družbenemu proizvodu. Solidno podobo ponuja tudi stanovanjski nepremičninski trg, na katerem  se obseg transakcij in cene stanovanjskih enot približujejo predkriznim ravnem. Težava, ki utegne prevladati pri odločitvi centralne banke, ostaja nizka inflacija, ki je vsaj formalno primarni zasledovalni cilj centralne banke, še posebno pa divergenca med okrevanjem razvitih gospodarstev ter gospodarskim stanjem držav v razvoju. Vse očitneje postaja, da se dosedanji glavni motor svetovne rasti – države v razvoju- ohlajajo zaradi različnih vzrokov. Razlika v stopnji gospodarske rasti med obema regijama znaša najmanj v zadnjih letih, manj kot tri odstotne točke. Apetite pri tveganju vlagateljev povečuje tudi trenutna tehnična slika, še posebno na trgih v razvoju. Delniški indeksi se namreč po zadnjih padcih nahajajo na privlačnejših ravneh, s čimer so vrednotenja postala precej zmernejša. Cene kovin, merjene z indeksom LMEX, so še vedno blizu najnižjih ravni v zadnjih letih, predvsem zaradi prešibke rasti industrijske proizvodnje držav v razvoju. Precej bolje kaže naftnemu sektorju, saj se je cena sodčka nafte v četrtek ponovno dvignila nad 50 dolarjev. Posledično so se cene delnic energetskega sektorja na tedenski ravni povečale za skoraj 15 odstotkov, kar je celo največ od leta 2008.

Avtor: Gašper Dovč, Triglav Skladi

Objavljeno v: Dnevnik, str. 29, 10. 10. 2015, rubrika: Borzni komentar