Strokovna objava

Včerajšnji trgovalni dan je minil v znamenju zasedanja 23 članov sveta Evropske centralne banke (ECB). Pričakovanja, da bo tokratno zasedanje razkrilo načrt reševanja evropske dolžniške krize so bila tako velika, da bi vsakršna neodločnost ali neukrepanje močno spodkopala kredibilnost ECB-ja.

Najprej je bila na vrsti odločitev o referenčni obrestni meri, ki je kljub pričakovanjem povprečja analitikov o znižanju na 0,5 odstotka, ostala nespremenjena na 0,75 odstotka. Po eni strani je ta odločitev razumljiva, saj mehanizem zniževanja obrestne mere na trgu ne doseže več želenega učinka, ker trg vgrajuje v cene obveznic previsoko premijo za tveganje razpada monetarne unije. Znižanje referenčne obrestne mere bi pomenilo tudi znižanje obrestne mere za depozite pri centralni banki, ki bi postala negativna. Povedano drugače; banke bi morale plačati ECB, da bi lahko imele pri njej presežna denarna sredstva. To so zadostni argumenti, da je odločitev ECB glede obrestne mere razumljiva.

Na novinarski konferenci je predsednik ECB Mario Draghi povedal, da so se zedinili glede načrta za neomejeno kupovanje državnih obveznic, s čimer bi ECB ponovno vzpostavila kontrolo nad obrestnimi merami v območju evra. Ob tem je poudaril, da bodo imeli razvite močne kontrolne mehanizme, ki bodo držali inflacijske pritiske pod kontrolo. Napoved inflacije območja evra za leto 2013 se je zvišala iz 1,6 na 1,9 odstotka. ECB si je pridržala tudi pravico, da preneha z programom nakupa obveznic, če se vlade ne bodo držale svoje strani dogovora in izvajale nujno potrebnih reform. Okvirne zahteve oziroma pogoji ECB za pomoč, so bili tudi že poslani vladam v območju evra. Draghi je izrazil željo, da bi se v program nakupa državnih obveznic vključil Mednarodni denarni sklad (IMF), vendar pa jim ECB ne more postavljati nikakršnih pogojev ali zahtev.

Kljub temu, da so investitorji že pričakovali ali skoraj zahtevali od predsednika Drahgia da razgrne konkreten program reševanja območja evra, pa je udejanjanje vendarle prineslo nekaj dodatnega olajšanja ter potisnilo borzne trge po Evropi in svetu navzgor. Zahtevan donos na 10-letne španske obveznice je upadel pod 6 odstotkov prvič po maju letos, na najnižje ravni od aprila letos se je znižal tudi donos na 10-letne italijanske obveznice. Žal pa navdušenja ni bilo opaziti v smislu znižanja zahtevanega donosa slovenskih državnih obveznic in samo slepimo se lahko, da je razlog nizka likvidnost.

Avtor: Sašo Ivanović, univ. dipl. ekon., direktor sektorja upravljanja premoženja, Triglav Skladi, d.o.o.