Strokovna objava

Posledično so njihove cene beležile padec v višini okrog 0,85 %; podjetniške obveznice z visoko bonitetno oceno pa so upadle za okrog 0,5 %. Razlogov je več: pričakovanje zasedanja Evropske centralne banke (ECB), ki je potekalo v Frankfurtu včeraj popoldne, spodbudne objave makroekonomskih pokazateljev in povečana naklonjenost investitorjev k prevzemanju tveganja. Ekonomski indikatorji kažejo, da naj bi bila gospodarska rast držav evro območja tako letos kot prihodnje leto solidna. Inflacija, ki je trenutno pod ciljno ravnijo dveh odstotkov, pa se bo predvidoma spet dvignila v drugi polovici leta, ko bo pošel vpliv nižjih cen nafte iz lanskega drugega polletja.

ECB je ključno obrestno mero včeraj pustila nespremenjeno pri 3,75 % in po pričakovanjih nakazala njeno zvišanje za četrtinko odstotne točke na naslednjem, junijskem sestanku. Sedemkratno zaporedno zvišanje ključne obrestne mere očitno še ni uspelo zajeziti inflacijskih pritiskov. Realne obrestne mere so še vedno na relativno nizki ravni. Dejstvo, da nevarnost inflacije ostaja, pušča odprto pot za nadaljnjo rast donosnosti do dospetij dolžniških vrednostnih papirjev. Percepcija trga se je v dobrem mesecu dni precej spremenila. Večina investitorjev je takrat menila, da bo ključna obrestna mera ECB letos pristala pri 4 %; sedaj pa so se pričakovanja dvignila za 25 osnovnih točk. Nekateri analitiki celo napovedujejo možnost dviga na 4,5 %. Osebno menim, da je slednje manj verjetno.

Spremenjena pričakovanja se odražajo v tečajih dolžniških vrednostnih papirjev. Največje izgube so utrpeli dolgoročne obveznice, ki so najbolj občutljive na zvišanja obrestnih mer. Tako je, denimo, desetletna referenčna nemška obveznica v mesecu dni izgubila približno 1,3%, ameriška pa 1,1% (upoštevajoč tako spremembo cene kot natečene obresti). Po nekaterih ocenah naj bi bila polovica le teh že vključena v tečajih. Pričakujemo torej lahko, da bodo dogajanja glede ključne obrestne mere dominanten faktor na evro dolžniških trgih tudi v prihajajočih tednih.

Kaj pa Slovenija? Gospodarska rast ostaja na visoki ravni. V preteklem letu je znašala kar 5,2 %, obeti so tudi za leto 2007 zelo ugodni. Po najnovejših podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi le ta v letošnjem letu beležila 4,5 odstotno rast, napoved inflacije znaša 2,7 %. Na trgu dolžniških vrednostnih papirjev pa velja omeniti, da je Republika Slovenija v prejšnjem mesecu na skupnem evropskem trgu izdala prve referenčne državne obveznice z ročnostjo 11 let in kuponsko fiksno obrestno mero 4 %. Cena obveznice ob izdaji je bila določena na najnižji točki indikativnega razpona- povprečni 11-letni »swap rate«, zmanjšani za 8 osnovnih točk, kar je takrat pomenilo 19 osnovnih točk pribitka nad referenčno nemško obveznico oz. 4,117 %. Trenutno njena donosnost znaša 4,3 %; njen tečaj pa je od izdaje 22.marca do danes upadel za poldrugi odstotek oz. 1, 3 %, če upoštevamo tudi natečene obresti.