Strokovna objava

Zadnjih 14 dni je bilo za investitorje na delniških trgi res uspešnih. K temu so pripomogle predvsem centralne banke, ki so najavile nove spodbujevalne ukrepe. Prejšnji teden je ameriški FED objavil, da namerava vsak mesec odkupiti za 40 milijard USD hipotekarnih obveznic, pri čemer je plan odkupa obveznic časovno neomejen, trajal naj bi dokler se razmere v gospodarstvu ne bodo izboljšale. Trgi so verjetno bolj pričakovali potezo evropske centralne banke, ki je sicer bolj zadržana glede tiskanja denarja. Tudi evropska centralna banka investitorjev ni pustila na cedilu glede njihovih pričakovanj, in je najavila še večje nakupe obveznic držav, ki so v težavah. V tem tednu je sledila tudi japonska centralna banka, ki je podobno kot FED in ECB najavila dodatne nakupe obveznic, kar so tržni udeleženci pozdravili, in domači borzni indeks NIKKEI se je tisti dan okrepil.  Investitorji so zaskrbljeni tudi s pešajočo rastjo gospodarstva na Kitajskem. Kitajska gospodarska rast je sicer omejena z manjšim povpraševanjem v razvitih državah, predvsem v EU in ZDA. Po drugi strani nižja gospodarska rast na Kitajskem pomeni tudi manjše povpraševanje po surovinah, ter s tem slabše makroekonomske pogoje v državah izvoznicah surovin. Kitajska centralna banka je v zadnjih štirih mesecih že dvakrat znižala obrestno mero. Sedaj je bila na potezi vlada, da sprejme spodbujevalne ukrepe, ki se pričakujejo že kar nekaj mesecev. V tem mesecu so objavili, da bodo več namenili za izgradnjo infrastrukture. V ta namen naj bi porabili okoli 150 milijard USD (115 milijard EUR). Z omenjenimi sredstvi naj bi gradili predvsem podzemne železnice v večjih mestih ter ceste in pristanišča. Vlada je tudi obljubila, da bo v bližini večjih mest prodala zainteresiranim podjetjem zemljišča, na katerih bodo zrasla predvsem nova stanovanjska naselja. Kitajska se sooča z rastočimi cenami nepremičnin, eden od razlogov je tudi pomanjakanje zazidljivih zemljišč, predvsem v večjih mestih. S tem ukrepom so nekoliko omlili politiko omejevanja nepremičninskega trga, ki so jo sprejeli, da bi preprečili nastanek nepremičninskega balona.

Trgi so v preteklosti zelo pozitivno reagirali na podobne objave. Tudi tokrat je bila reakcija podobna. Razlika le v tem, da so bili ti ukrepi objavljeni v času, ko trg že dalj časa raste. To pa lahko pomeni, da so tržni udeleženci že dalj časa pričakovali tovrstne ukrepe, in da so njihovi učinki že bolj ali manj vkalkulirani v cene delnic. Kot vedno, previdnost tudi tokrat ni odveč. ž

Avtor: Matjaž Dlesk, upravljavec investicijskih skladov, Triglav Skladi, d.o.o.